Spet odprto vprašanje “mini schengna”: Cerar ne ve, kaj se dogaja, a se bo pozanimal

Miro Cerar (foto: epa).

Predsednik vlade Miro Cerar je ob prihodu na vrh EU in Turčije sestajanje evropskih držav v ožjem krogu – ne samo zaradi Slovenije, ampak na sploh zaradi EU – označil kot zaskrbljujoče. Gre za pomemben vrh EU, kjer se očitno ponovno odpira vprašanje “mini schengna”. Predsedniki vlad so sklenili, da bo EU Turčiji namenila 3 milijarde evrov, h katerim naj bi Slovenija prispevala 6,5 milijona evrov.

“Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral,” je povedal Cerar in pojasnil, da se bo s kolegi o tem neposredno pogovoril in izvedel, kaj se v resnici dogaja.

Morda vas zanima tudi: Kaj smo že pisali o “mini schengnu”?

Se bo EU zgodil “mini schengen”?
Pred vrhom EU in Turčije, kjer naj bi se dogovoril o skupnem akcijskem načrtu za obvladovanje begunske oziroma migracijske krize, se je v Bruslju sestala koalicija osmih članic, ki naj bi bile pripravljene sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije.

Pred vrhom so se sestale Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija. Ugibanja, ali gre za pogovore o “mini schengnu”, so zato vedno glasnejša.

Cerar je prepričan, da je današnji vrh EU in Turčije zelo pomemben. Gre namreč za velik korak naprej v sodelovanju s Turčijo pri preprečevanju migracijskih tokov, ki so zdaj – zlasti na meji med Turčijo in Grčijo – popolnoma neobvladani, je povedal premier in dodal, da neformalnih srečanj trenutno ni smiselno resneje komentirati.

EU bo Turčiji namenila 3 milijarde evrov
Članice unije naj bi Turčiji pri soočanju s sirskimi begunci v prihodnjem letu pomagale s 3 milijardami evrov. Pol milijarde naj bi črpale iz evropskega proračuna, preostale 2,5 milijarde evrov pa naj bi članice prispevale na podlagi deleža bruto nacionalnega dohodka.

V zameno za pomoč bo Turčija na svojem ozemlju ustrezno poskrbela za begunce in preprečila njihov prodor v Evropo preko Grčije. Po Cerarjevih besedah bo razprava tekla tudi okoli zastalega procesa približevanja Turčije EU in možnosti nadaljnje vizumske liberalizacije.

Dogovor bo Slovenijo stal 6,5 milijona evrov
Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu, ki naj še ne bi bil uraden, prispevala 6,5 milijona evrov. Cerar pojasnjuje, da gre za okvirni izračun in da je številka sprejemljiva, ker je manjša od trenutnih stroškov spopadanja Slovenije z begunsko krizo oziroma nenadzorovanim tokom beguncev po balkanski poti. Predsednik vlade je izpostavil, da tokrat ne govorimo samo o denarju, ampak tudi o preprečevanju humanitarne krize in vzpostavljanju normalnega reda v evropskih državah.

J. F., STA