fbpx

Stroka presenečena nad učinkovitostjo in varnostjo cepiv

prof.dr. Borut Štrukelj (Foto: STA)

Na vladni konferenci je prof. dr. Borut Štrukelj povedal, da bi lahko junija oziroma najkasneje julija dobili prva klasična cepiva v Evropi. Že junija bi tako lahko prižgali zeleno luč za uporabo osnovnega cepiva Sputnik-V, med klasična cepiva pa spadata tudi kitajski cepivi Sinopharm in Sinovac. V fazi razvoja je sicer trenutno še 24 cepiv proti koronavirusu. Štrukelj je prav tako spregovoril o prihodu zdravil za bolezen covid-19, vendar je že na začetku opozoril, da jih je pred januarjem 2022 težko pričakovati. Spregovoril je tudi o vprašanju, ali lahko Ivermectin uporabljamo kot nadomestno zdravljenje.

Na vladni novinarski konferenci je prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani danes povedal, da se je inšpekcija Evropske agencije za zdravila pretekli teden vrnila iz Rusije. “Sicer ne vemo, kaj so ugotovili, vendar bi lahko pričakovali, da bodo že junija prižgali zeleno luč za uporabo osnovnega cepiva Sputnik-V v Evropi,” je dejal. Cepivo Sputnik je podobno cepivoma AstraZenece in Johnson&Johnson. Ima nekoliko večjo učinkovitost, ker je sestavljeno iz dveh vektorskih osnov, torej dveh adenovirusov Pričakujemo tudi cepivo CureVac, gre za RNA-cepivo, torej je zelo podobno cepivu Pfizerja in Moderne. Naredili naj bi 300 milijonov odmerkov v letu 2021. Poleg tega se pričakuje š klasično cepivo Novavax, ki je ameriško cepivo. Potem imamo tu še dve klasični kitajski cepivi, pri katerih so uporabili virus SARS-CoV2 in ga dezaktivirali. Uničili so njegovo virulentnost, ti cepivi torej vsebujeta celoten virus, ki se ne more razmnoževati in je varen. Varnost bo dokazana v postopku registracije, EMA bo začela pregled obeh cepiv iz Kitajske – to sta Sinovac in Sinophrm. Štrukelj je še podal podatek za ZDA, od 117 milijonov cepljenih z dvema ali enim odmerkom cepiva, jih je le 9760 zbolelo. “Razmerje je okoli 1 proti 10 tisoč, kar nam veliko pove o učinkovitosti cepiv,” je dejal in poudaril razliko med idealno in bazično učinkovitostjo cepiv.

WHO in EMA še vedno trdita, da zdravilo Ivermectin ni primerno za samozdravljenje, je pa zdravilo na celičnem in predkliničnem nivoju izkazalo zmanjšanje replikacije virusa. Doslej narejene klinične študije so negativne. “Ivermectin ni zdravilo, ki bi preprečilo okužbo,” je pojasnil Štrukelj in opozoril, da je ta zdravilna učinkovina v večjih odmerkih močno toksična. “To zdravilo je varno samo v rokah infektologov, pa še v tem primeru ne vemo, kakšen je optimalen odmerek. V uporabi za zelo resne zaplete, a še vedno tipamo,” je pojasnil. Si pa prizadevajo, da bi Slovenija vstopila v sistem kliničnih študij, ki trenutno potekajo, ali da bi sami izvedli eno od študij. Češka in Slovaška sta dovolili pogojno uporabo Ivermektina v bolnišnicah, za bolnišnično rabo. To zdravilo je varno samo v rokah infektologov. Druga zdravilna učinkovina, Molnupiravir, je ena od protivirusnih učinkovin, ki spada med majhne sintezne molekule. Preprečuje podvojevanje virusa, s čimer prepreči razširitev virusa v organizmu. Klinične študije še niso pokazale take učinkovitosti, da bi učinkovino Molnupiravir lahko registrirali kot zdravilo.

Potencialno biološko zdravilo
Imamo še novo potencialno biološko zdravilo, ki spada med monoklonska protitelesa. Razvila ga je družba Glaxo. “To je Sotrovimap, čim je končnica map, če vas lahko nekoliko poučim, pomeni, da gre za humano monoklonsko protitelo,” je dejal Štrukelj. To je protitelo, ki nadomešča naša protitelesa, ki nastanejo po okužbi ali po cepljenju. Daleč od tega, da bi to lahko bil nadomestek cepljenja ali prebolelosti, je pa v uporabi pri resnih hospitaliziranih primerih, ko gre bolezen v zelo nevarno fazo. Predvidoma naj bi Sotrovimap prišel na trg novembra ali decembra letos, če bo seveda dobil dovoljenja. Za Ivermectin tega še ne vemo, pri Molnupiravirju pa tudi lahko pričakujemo odobritev proti koncu leta.

Dolgoročni negativni učinki cepiv
Štrukelj je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ki se je dotaknilo zaskrbljenosti mnogih, in sicer glede možnih dolgoročnih negativnih učinkov cepiv. Dejal je, da odgovora na to še ne poznamo, so pa presenečeni nad veliko učinkovitostjo in varnostjo. Pomembno je, da spremljamo dolgoročne učinke cepiv narejenih tako z novo tehnologijo kot tistih s klasično. Odgovor je, da nihče ne more napovedati in vedeti, kaj bo. Vendar lahko pri vseh teh cepivih pričakujemo, da bodo nekatera dolgoročno izkazovala večjo varnost. Če bi se pokazalo, da je neki negativen učinek prisoten in povezan z določenim cepivom, se to cepivo ne bo več uporabljalo. “Zakaj je to pomembno? Če se bo izkazalo, da bomo potrebovali sezonsko cepljenje, potem bo šlo to cepljenje v smer varnosti, ne toliko učinkovitosti,” je pojasnil.

Sara Bertoncelj