Na začetku imajo necepljeni, ki so zboleli, in cepljeni s prebojno okužbo sicer enako virusno obremenitev oziroma količino virusnih delcev, vendar pa ti delci niso enako kužni. Cepljeni imajo manj kužne virusne delce, saj se ti lahko med izločanjem opremijo s protitelesi. Ker cepljenje s tretjim odmerkom cepiva poveča količino nevtralizirajočih protiteles, se s tem zmanjša verjetnost, da bo ob stiku z virusom prišlo do prebojne okužbe. Hkrati se seveda tudi zmanjša možnost za širjenje okužb v skupnosti.
“Zasledimo lahko veliko zmotnih in zavajajočih informacij, da cepljeni širijo virus v enaki meri kot necepljeni. To ne drži. Cepljeni, ki so po možnosti prejeli še poživitveni odmerek cepiva, predstavljajo zelo majhno nevarnost za širjenje virusa v skupnosti,” je zapisal dr. Sašo Dolenc in v podporo svojih besed dodal nekaj pojasnil. Nanizal je primer, da sta tako cepljena kot necepljena oseba izpostavljeni enaki količini virusa v enakem časovnem obdobju. Virus pride pri obeh v nosno sluznico. Pri necepljeni osebi virusni delci bolj ali manj brez ovir vstopajo v celice in se začnejo razmnoževati. Da necepljena oseba postane kužna, se mora virus v njenih celicah dovolj namnožiti, da količina virusa doseže določen prag, ko se okužba začne prenašati na druge. Žal postane oseba kužna že dan ali dva preden zboli oziroma preden se pokažejo simptomi.
Tudi pri cepljeni osebi poskušajo virusni delci najti gostiteljske celice, vendar pa jih pri tem imunski sistem prepozna in napade. Za to so ključna nevtralizirajoča protitelesa, ki virus onesposobijo, še preden vstopi v celice. Če se virus ne uspe razmnožiti, cepljeni sploh ne postane kužen – temu se strokovno reče sterilizacijska imunost. To pomeni, da so protitelesa preprečila, da bi do okužbe oziroma do razmnoževanja virusa sploh prišlo. Te imunosti sicer ne razvijejo vsi cepljeni, vendar pa cepiva bistveno pomagajo pri zmanjšanju tveganja za prenos okužbe – to pa ima seveda pomemben vpliv tudi na širjenje virusa v skupnosti.
Količina protiteles se začne s časom zmanjševati
Če smo izpostavljeni veliki količini virusnih delcev ali pa je od cepljenja preteklo že dlje časa, nevtralizirajoča protitelesa, ki so se razvila po cepljenju, ne bodo mogla ujeti vseh virusnih delcev, preden bodo ti našli gostiteljske celice. Ko se virus naseli v cepivo, se začne razmnoževati in izdelovati lastne kopije – tako da lahko tudi cepljena oseba postane kužna. Ob tem je treba opozoriti, da ni nujno, da bo ta oseba imela tudi simptome. Vendar pa bo tudi v primeru prebojne okužbe cepljena oseba manj kužna kot necepljena. Zato ker je kužna manj časa, manjša pa je tudi količina kužnih virusnih delcev, ki jih izloča.
Pri prebolevnikih ni nujno, da imajo dovolj nevtralizirajočih protiteles
Podobno kot cepljeni tudi preboleli razvijejo nevtralizirajoča protitelesa, vendar je količina protiteles in trajnost zaščite pri njih zelo različna. Ljudje, ki so imeli blag potek bolezni – ali pa celo asimptomatski – v povprečju ne razvijejo tako močnega odziva kot tisti s težjim potekom bolezni. Za prebolevnike se tako priporoča cepljenje, saj ni nujno, da imajo dovolj nevtralizirajočih protiteles, ki preprečujejo novo okužbo.
Cepljeni predstavljajo zelo majhno nevarnost za širjenje virusa
Večina cepljenih, ki jim zaščita s protitelesi še ni popustila, ne bo širila virusa, tudi če mu bo izpostavljena. Če vseeno pride do prebojne okužbe, pa bodo izločali manj kužne virusne delce, prav tako bo obdobje kužnosti trajalo krajši čas. Polno cepljeni, sploh če so prejeli še tretji odmerek cepiva, predstavljajo zelo majhno nevarnost za širjenje virusa v skupnosti.
Sara Bertoncelj