fbpx

Ustavnopravno mnenje je jasno, le to ni jasno Levici in SD: Referendum o investicijah v Slovenski vojski je nedopusten!

Foto: STA

Ustavnopravno mnenje se glasi, da pravica do referenduma v zvezi z zakonom o zagotavljanju investicij v Slovenski vojski ne obstaja. Zakon namreč izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma. Spremenjena ustavna ureditev predvideva štiri zakonska področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati in ZZSISV spada pod prvo točko, ki pravi, da o zakonih glede nujnih ukrepov za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, referendum ni dopusten.

V petek je Državni zbor RS sprejel predlog Zakona o zagotavljanju investicij v Slovenski vojski (ZZSISV) od leta 2021 do leta 2026. Sprejetju zakona so opozicijske stranke že prej nasprotovale, kot argumentacijo pa so navajali predvsem zavajajoče razloge. Stranka SD je v ta namen sprožila kampanjo, del katere je bila risba z napisom “780 milijonov za tanke? Ne, hvala!” Ob napisu je bil seveda narisan tank, čeprav zakon ne predvideva nakupa niti enega tanka. “Zakon o investicijah v Slovensko vojsko ne predvideva nakupa tankov, temveč sodobnih kolesnih vozil za transport enot, z visoko stopnjo zaščite, ki bo varovala življenja vojakov,” je ministrstvo za obrambo odgovorilo stranki SD. V resnici se bo namenil en odstotek BDP-ja za najnujnejše investicije in sicer za primerno opremo, dostojno izgradnjo vojašnic, nakup transportnih helikopterjev, transportnega letala ter oklepnih vozil, ki bodo pripomogla večji varnosti in možnosti preživetja slovenskih vojakov na misijah.

Tudi opozicijskim strankam so pravila igre glede referenduma dobro znana, zato ni povsem jasno, zakaj je včeraj Levica na Adamič-Lundrovem nabrežju postavila stojnico, na kateri so zbirali podpise za naknadni zakonodajni referendum. “Nezaslišano je, da vlada sredi največje krize nabavlja za 780 milijonov evrov orožja,” je dejal koordinator Levice Luka Mesec. No, še bolj nezaslišano je zavajanje javnosti in načrtno zbiranje množice ljudi v času epidemije, ko to niti ni dovoljeno.

Referendumska pobuda nima možnosti pred ustavnim sodiščem
Tudi Dejan Levanič iz stranke SD je sporočil, da so pričeli z zbiranjem podpisov, povedal pa je tudi, da jih-tako kot vedno, kličejo iz celotne Slovenije. Klicočim pa verjetno ni povedal, da ZRLI v petem odstavku 21.a člena določa, da lahko vsak volivec vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena Ustave. Za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem je aktivno legitimiran vsak volivec in ne pobudnik referenduma. V primeru prepovedi referenduma o nujnih zakonih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ki ga postopkovno ureja 21.a člen ZRLI, namreč Ustavno sodišče ne more presojati ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Z drugimi besedami, podpisi so povsem nepotrebni in tega se tako v Levici kot tudi v SD-ju zelo dobro zavedajo. “Neodgovorno je, da se uporabljajo laži, zato da poskušaš nabrati nekaj podpisov, predvsem pa ljudem obljubljaš nekaj, kar se ne bo zgodilo,” je komentiral Tonin in poudaril: “Tega referenduma ne bo.

Foto: zajetje zaslona

Kljub temu, da se je Socialne demokrate postavilo na laž, pa oni – tako kot imajo v navadi – vztrajajo pri svojem. Še naprej prepričujejo javnost, da bo vlada 780 milijonov namenila za orožje, ne pa za zdravje, delovna mesta in varstvo starejših. Pozabijo tudi dodati, da so investicije razporejene na naslednjih šest let. V opoziciji se namreč pogovarjajo tako, kot da se bo ves denar jutri vzel iz proračunskega žepa, za zdravstvo pa bo, ravno zdaj sredi zdravstvene krize, na račun “orožja”, denarja zmanjkalo. Že včeraj smo poročali, da je minister za obrambo Matej Tonin za naš medij povedal, da gre za zelo pritlehno politikantsko akcijo, s katero želi levica razvnemati ljudi in vnesti več gneva v družbo, predvsem z demagoškimi prikazi, kako za nekaj ni denarja, za drugo pa je.

Razpis naknadnega referenduma bi bil ustavno nedopusten
Matej Tonin je opozoril, da bi bil razpis naknadnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko do leta 2026 ustavno nedopusten. Na Ministrstvu za obrambo so pojasnili: “V okviru razprave o zakonu, je Državni zbor konec oktobra zavrnil predlog stranke Levica za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Omenjena stranka napoveduje tudi možnost za sprožitve postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Vlada RS je 23. septembra letos Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa, da bi bil razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vprašanju investicij in posodobitve Slovenske vojske ustavno nedopusten.

Matej Tonin (Foto: zajetje zaslona)

Ustavnopravno mnenje o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma
Ministrstvo za obrambo je na Inštitut za ustavno pravo naslovilo prošnjo za pripravo pravnega mnenja, ki naj odgovori na vprašanje, ali je razpis referenduma o navedenem zakonu dopusten v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Pravno mnenje sta izdelala prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Igor Kaučič, sestavljeno pa je iz petih delov. V drugem delu so proučene procesne možnosti ustavno dopustne prepovedi referenduma, v tretjem pa delu je opravljena materialnopravna analiza, ki odgovarja na pravno vprašanje v zvezi z zgornjo pravno premiso, ki določa vsebinske pravne pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma. Ogled celotnega dokumenta oziroma razlage mnenja je možen na tej povezavi.

Prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Igor Kaučič (Foto: STA)

Spremenjena ustavna ureditev predvideva štiri zakonska področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa, da referenduma ni dopustno razpisati: Prvič, o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; drugič, o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; tretjič, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter četrtič, o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. ZZSISV sicer vsebinsko ureja finančna vprašanja, vendar gre po cilju in namenu, ki ju uresničuje, za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe in varnosti države. Za zakon torej, ki je skladno s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzet iz referendumskega odločanja. Postopek presoje dopustnosti referenduma po novem opravljata Državni zbor Republike Slovenije in Ustavno sodišče Republike Slovenije. Državni zbor, ki je pristojen za razpis referenduma, mora najprej oceniti, ali je zakonodajni referendum ustavno sploh dopusten (predhodna presoja dopustnosti referenduma). Upoštevati je namreč treba, da lahko razpiše referendum o zakonu le, če je prepričan o njegovi ustavni dopustnosti. V primeru prepovedi referenduma o nujnih zakonih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ki ga postopkovno ureja21.a člen ZRLI,  je pravno varstvo referenduma urejeno drugače, saj Ustavno sodišče ne more presojati ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Upoštevati je namreč treba, da ob izpolnitvi ustavnih pogojev pravica do referenduma o teh zakonih sploh ne obstaja. Sklep o nedopustnosti referenduma se zato skupaj z zakonom objavi v Uradnem listu, zato referendum o njem ni več možen. Če Državni zbor s sklepom odloči, da referenduma ne razpiše, je postopek v Državnem zboru končan.

Iz sklepa pravnega mnenja obeh uglednih ustavnopravnih strokovnjakov izhaja, da so pri ZZSISV izpolnjeni vsi trije pogoji iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon ni dopusten. Ti trije pogoji so:

  • pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon;
  • zakon mora vsebovati nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot;
  • ustavne vrednote so: obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Pravna strokovnjaka menita, da sta prva prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije. Glede drugega pogoja, pa sta preučila, ali so zakonski ukrepi nujni torej po svoji vsebini neobhodni, bistveni in ključni, tako da brez njih obrambe in varnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati, v časovnem smislu pa mora njihova odložitev, ali celo nesprejem v primeru uspelega referenduma, povzročiti resno oviranje delovanja države, za izvajanje njenih temeljnih funkcij, kar bi lahko privedlo do nastanka težko popravljivih posledic ali do ogrožanja uresničevanja drugih ustavnih določb.

Ustavna pravnika menita, da ZZSISV izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato Državni zbor sme ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave

Tudi Ustavno sodišče bi tak referendum, ki bi pomenil nadaljevanje ohranjanja zatečenega stanja, prepovedalo
V sklepu ustavnopravnega mnenja je še zapisano, da zato ker ob izpolnitvi teh pogojev, pravica do referenduma v zvezi s tem zakonom sploh ne obstaja, tudi ni potrebna analiza, ali bi ta prepoved referenduma prestala morebitno ustavnosodno tehtanje konkurirajočih vrednot po 15. členu Ustave. Vseeno pa je, glede na vse okoliščine primera, ob dejstvu dalj časa trajajočega izrazito negativnega stanja v Slovenski vojski, ki je v nasprotju tako s slovensko Ustavo kot s sprejetimi mednarodnopravnimi obveznostmi, mogoče zaključiti, da bi Ustavno sodišče tak referendum, ki bi pomenil nadaljevanje ohranjanja zatečenega stanja, prepovedalo tudi na podlagi svoje sodne prakse v okviru 15. člena Ustave, ob tehtanju konkurirajočih ustavnih vrednot, celo v odsotnosti izrecne pravne podlage za prepoved referenduma v prvi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave.

Sara Bertoncelj