[VIDEO] Kdo je ”neznani poslovnež”, ki je preko Prevent Globala dobil 25 milijonov evrov

Foto: STA

Koroška družba Prevent Global, ki je bila še pred nekaj leti na lestvici desetih največjih slovenskih izvoznikov, je leta 2010 klavrno končala v stečaju. S stečajem Preventa naj bi – vsaj navzven –največ izgubila lastnika Nijaz Hastor in Janko Zakeršnik, a v resnici temu ni tako. 

Tudi nobenemu od ključnih ljudi v takratni strukturi Preventa po stečaju ni šlo pretirano slabo. Dolgoletni predsednik uprave Jože Kozmus se je, potem ko je od Hastorja za delnice Preventa prejel 12 milijonov evrov, uradno upokojil, a naj bi mu nad glavo viseli dve ovadbi.

Prva ovadba je bila podana zaradi poslov z laserskimi karticami, kjer je v verigi podjetij z lastništvom v Novi Zelandiji zmanjkalo 30 milijonov evrov, in druga zaradi pogodbe o vzdrževanju in nabavi računalniške opreme. To naj bi Prevent za 11 milijonov evrov kupil od družbe KCI, ki je v lasti Kozmusovega sina Matjaža Kozmusa.

Dobil več kot 25 milijonov evrov
Prevent Global je pod vodstvom Jožeta Kozmusa za financiranje projekta laserskih kartic, ki ga je vodilo novozelandsko podjetje Global Investments Group (GIG), vložil več kot 25 milijonov evrov posojil. Za omenjeno novozelandsko družbo, ki je v lasti verige pacifiških podjetij-nabiralnikov, naj bi stal javnosti neznani slovenski poslovnež Anton Kuhar.

Celotno oddajo Hobotnica z gostoma Mirom Petkom in Boštjanom M. Turkom si lahko ogledate na tej povezavi.

Preko svetovalniih pogodb na svoje podjetje, kriminalisti molčijo
Večina od 25 milijonov evrov je bilo nezavarovanih posojil, po javno dostopnih podatkih pa naj bi del teh posojil omenjeni Kuhar kmalu zatem nakazal na račune drugih podjetij in fizičnih oseb. Več kot 2 milijona evrov je tako Global Investments Group (GIG), v katerem Prevent Global ni imel lastniškega deleža, posodil ali pa v okviru svetovalnih pogodb nakazal na drugo novozelandsko podjetje v Kuharjevi lasti, Satequs Limited.

Tudi te transakcije naj bi po poročanju medijev v preteklih letih preiskovali kriminalisti, a javnosti do sedaj ni bil znan noben razplet škandaloznega primera gospodarskega kriminala. A nekaj je jasno – posel se je odvijal v času, ko so odnosi med Hastorjem in Zakeršnikom še cveteli, in obstaja sum, da bi lahko šlo za pranje denarja in utajo davkov.

P. S.