“Danes, 28. septembra, ko se izteka dan za uradno prijavo kandidature, sem sprejela sklep, da se bom namesto v predsedniško tekmo podala na pot političnega in psihoanalitičnega gibanja. Čas, ki zahteva mojo odgovornost na mestu predsednice Republike Slovenije, še ni prišel,” je v svoji izjavi za javnost sporočila dr. Nina Krajnik, ki odstopa od svoje predsedniške kandidature.
Filozofinja dr. Nina Krajnik odstopa od svoje predsedniške kandidature in svojo pot s psihoanalizo v politiki. V izjavi za javnost je zapisala, da njen čas za predsednico RS še ni prišel, da pa bo stremela k cilju, s psihoanalizo v politiki doseči čim manj slepila v družbi in več dojemljivosti. Njena izjava je hkrati obvestilo o lacanovskem psihoanalitičnem seminarju, ki bo letos potekal pod zastavo: Politika singularnega in novi simptomi v času političnih kriz.
”Psihoanalitik ima dolžnost do svoje dobe”. To je dolžnost, ki v prvi vrsti zadeva vprašanja naših želja, stremljenj, kam gremo, bolečin, ki ovirajo. A obenem je to tudi dolžnost do družbenega polja, do silnic našega časa, je uvodoma v izjavi zapisala Krajnikova, ki meni, da je “cilj psihoanalize v politiki, da poskrbi, da je v družbi manj slepila – da so ljudje dojemljivejši za resnico znotraj množic, države, hegemonskih diskurzov”, ob čemer bralce postavi pred reševanje vprašanj, “kako se soočati s simptomi, ki so vezani na politiko, na primer trpljenje na delovnem mestu, občutki brezizhodnosti, uničevanja dostojanstva, dobrega imena, zloraba intimnosti”.
O naštetem bo dr. Krajnikova govorila na lacanovskem psihoanalitičnem seminarju, ki bo letos potekal pod zastavo: Politika singularnega in novi simptomi v času političnih kriz. Na njem se ji bodo že sedmo leto zapored pridružili psihoanalitiki in profesorji iz vsega sveta. Med drugim François Ansermet, švicarski zdravnik in lacanovski psihoanalitik, profesor emeritus Univerze v Ženevi in Univerze v Lozani, direktor oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ženevi, prodekan Fakultete za biologijo in član Nacionalnega etičnega komiteja v Parizu, v okviru katerega vodi pripravo zakonov o bioetiki, posvojitvah in oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Gerardo Arenas, argentinski lacanovski psihoanalitik in avtor številnih knjig o praktičnih načinih, da se počutimo dobro, in ekonomiji užitka, sicer pa doktor nuklearne fizike.
Osrednja tema bosta slovenska izida dveh knjig, ki trenutno nastajata v njenem prevodu – knjiga italijanskega lacanovskega psihoanalitika, filozofa in psihologa Massima Recalcatija Kaj ostaja od očeta in političnih liderjev v času upada tradicionalnih avtoritet. Pa tudi knjiga newyorškega psihoanalitika Brucea Finka, Klinična predstavitev lacanovske psihoanalize, ki je izšla pri Harvard University Press.
Zahvalila se je vsem, ki so jo spodbujali, pa tudi tistim, ki so jo izpodbijali
Pridružili se jim bodo tudi drugi gostje iz sveta umetnosti, filozofije, književnosti. “Rdeča nit lacanovskega seminarja o psihoanalizi in politiki v veliki meri izhaja tudi iz mojega vstopa v politiko in kandidature za predsednico Republike Slovenije, ki sem jo napovedala na dan državnosti, 25. junija. V teh treh mesecih sem spoznala mnoge izmed vas, odpirali ste mi oči za vaše želje v zvezi s politiko v Sloveniji, pomagali ste mi razumeti srčnost pa tudi toksičnost tega političnega prostora,” je zapisala Krajnikova, ki se je zahvalila vsem tistim, ki so jo vzpodbujali, pa tudi tistim, ki so jo izpodbijali, saj so ji s tem pokazali izvor nemoči za resnične spremembe v slovenskem prostoru.
Izpostavila je pereč problem, ki paralizira družbo
Krajnikova je sporočila, da odstopa od predsedniške kandidature, saj meni, da njen čas še ni prišel, sploh glede na dejstvo, da “ne živimo ne v času zmagoslavja neodvisnih in ne v času triumfa mladih žensk. Živimo v času zmagoslavja strankarskih moških, ki jim na volitvah želim vse dobro. Želim si, da bi bil bodoči predsednik ali pa predsednica nekdo, ki je moder, etičen, nekdo, na katerega bomo lahko v mednarodnem prostoru ponosni in ki bo znal ceniti vašo singularnost”. Priznala je, da si na svoji poti k predsedniški kandidaturi ni nikoli poslužila nobenega protizakonitega sredstva, ko pa se je zgodila protiustavna in protizakonita izraba državnih institucij v prid zbiranja podpisov ene od kandidatk, je javno izpostavila “pereč problem, ki parilizira celotno družbo – to je privatizacija javnih institucij in s tem povzročena neenakopravnost. Neenakopravnost je tisto prebivalcem Slovenije najpogosteje daje občutek brezizhodnosti.” Pri tem je očitala ostalim kandidatom, ki so omenjeno dejanje legitimirali oziroma nevtralizitali, da pa sama tega ni storila, “moč ni v tem, da se pridružimo povzročanju neenakopravnosti. Moč je v tem, da se ji upremo. To je tisto, kar je pravično, in to je prvi pogoj preporoda.”
Ustanovitev Pomladnega gibanja
V namen bitke proti floskulam in mnenjem, bitkam, da se človek osvobodi zavajajočih podob, dominacije, numeričnosti in da se postavi v bitko za prelom, Krajnikova vzpostavlja gibanje, ki ga v skladu z željo po tem preporodu in razcvetu, imenuje pomladno. “Ta pot Pomladnega gibanja se začenja danes. Je nova, je sveža in vesela bom, če se na njej srečamo. Moja posebna zahvala je namenjena dr. Petru Jambreku, očetu slovenske ustave, dr. Tonetu Jerovšku, ustavnemu pravniku in osamosvojitelju dr. Dimitriju Ruplu, pisateljici Gabrijeli Babnik, podjetniku Pavlu Okornu, Nataši Elviri Jelenc iz Društva onkoloških bolnikov, astrofiziku in uredniku astronomske revije Spika Bojanu Kambiču, olimpijskemu šampijonu Lovru Kosu, filmskemu pedagogu Boštjanu Jambreku, pesniku Miklavžu Komelju, članom Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo, vsem vam, ki ste mi namenili vaš podpis podpore, vsem vam, ki ste mi pomagali pri zbiranju, vsem, ki ste mi napisali pisma, zato ker smo somišljeniki in seveda hvala Milanu za to, o čemer se v politiki premalo govori – za ljubezen,” je zaključila Krajnikova.
Tanja Brkić