[Video] Predsednik SDS Janez Janša: “Nacionalni pokojninski sklad, v katerega bi se preneslo vse državno premoženje, bi bil najbolj koristen za vse. Prenos zgolj 1/7 premoženja pa je megla”

Foto: Twitter

V zadnjih dneh je v slovenskem parlamentu potekala aktivna razprava o predlogu SDS za preoblikovanje trenutnega Slovenskega državnega holdinga v demografski sklad, iz katerega bi se financirale zgolj pokojnine in odplačevanje nacionalnega dolga. Medtem ko je SDS predlagal, da se v demografski sklad prestavi vse državno premoženje, je minister za finance v zadnjem hipu predlagal, da se pokojninam v demografskem skladu nameni zgolj delež iz portfeljskih naložb.

V torek, 21. maja, je v državnem svetu potekal posvet o slovenskem demografskem skladu. Kot je v svojem govoru v državnem svetu povedala evropska poslanka Romana Tomc, SDS “ne samo govori, ampak tudi dela v dobrobit upokojencev”, o čemer priča tudi predlog zakona o slovenskem demografskem skladu.

Slovenski pokojninski sistem je namreč poln navlake, zaradi česar po mnenju predsednika SDS Janeza Janše država ni bila zmožna vzpostaviti kapitalskega stebra za napajanje pokojnin, kakor so to storile številne druge države. Zato se danes v slovenski pokojninski sklad zliva drobiž, čeprav ima Slovenija državno premoženje v vrednosti 11,3 milijarde evrov.

Če bi prišlo do realizacije predloga SDS, bi to pomenilo, da bi bilo vse državno premoženje – tako portfeljske kot strateške naložbe – skupaj v demografskem skladu, kar bi doprineslo tudi k dejanski razbremenitvi mlajših generacij.

Tako bi lahko do 700 milijonov evrov iz demografskega sklada v obliki dividend namenili za financiranje pokojnin, država pa bi tako lahko opazno zmanjšala dokapitalizacijo pokojnin, ki slovenski proračun letno stane milijardo evrov. V času zadnje finančne krize se je ta številka povzpela celo na 1,5 milijarde evrov.

Janša je povedal, da predlog SDS ni nič novega, to imajo številne države, ki iz kapitalskih stebrov v pokojninske stebre dajejo večje deleže. “Ko smo razmišljali, kako presekati ta gordijski vozel, kaj torej dati v nacionalni pokojninski sklad, smo bili povsem enotni, da vse.”

Vseeno koalicija Marjana Šarca predloga na prvem branju, ki je potekalo prejšnji teden, ni podprla. Razlog za to je iskati predvsem v nujnosti oblikovanja demografskega sklada, iz katerega bi se lahko sredstva porabljala zgolj in samo za financiranje pokojnin ter odplačevanje nacionalnega dolga. To pa, se zdi, vladajočim ne ustreza.

Slovenija nima zakonsko urejenega področja dolgotrajne oskrbe
Finančni minister Andrej Bertoncelj je v svojem lastnem predlogu predstavil idejo, da bi v demografski sklad vložili zgolj portfeljske naložbe, ki predstavljajo okvirno eno sedmino slovenskega državnega premoženja. To pa je po mnenju prvaka SDS zgolj mešanje megle.

Finančni minister Andrej Bertoncelj (Foto: STA)

Tomčeva je pri tem izpostavila potrebo po strukturnih reformah in nadgradnji sistemov pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Slovenija bo namreč v prihodnosti poleg Malte ena od najbolj ogroženih držav, kar zadeva staranje prebivalstva. Poleg tega pa je Slovenija edina država, ki nima zakonsko urejenega področja dolgotrajne oskrbe.

Problem po trditvah poslanca SDS Andreja Širclja predstavlja dejstvo, da se danes skoraj 80 odstotkov sredstev za pokojnine dobi iz prispevkov, le dobrih 20 odstotkov pa se dobi iz proračuna. “V zakonu, ki smo ga predlagali v SDS, se zavzemamo, da se večji del denarja, namenjenega pokojninam, dobi iz kapitala in premoženja Republike Slovenije. Tako bi za leto 2017 dobili 707 milijonov evrov sredstev. Vlada Republike Slovenije je medtem pripravila zakon, v katerem je predlagala, da se pokojninam nameni le delež iz portfeljskih sredstev, kar bi za leto 2017 pomenilo 48 milijonov evrov. Razlika med našim in vladnim predlogom je torej očitna,” je povedal Šircelj.

Ena družba, en nadzorni svet, večja transparentnost
Šircelj je izpostavil, da rešitve ne vidi v portfeljskih naložbah, saj bo šlo le za dodatne sklade, ki bodo večino sredstev porabili za svoje delovanje. Dodal je, da imamo danes več družb (KAD, SDH …) z različnimi vodstvi, ki imajo tudi različne interese. Družba, ki jo predlaga SDS, bi imela svoj nadzorni svet, ki bi ga predlagale poslanske skupine v DZ RS. “Tako bi zagotovili večjo transparentnost. Uprava in nadzorni svet pa bi družbo lahko vodila samostojno in neodvisno.”

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik

Svoje je povedal tudi predsednik Zveze društva upokojencev Slovenije Janez Sušnik, ki je dejal, da so upokojenci “letos pričakovali redno in izredno uskladitev z vlado, glede na dobro gospodarsko rast, pa nismo dobili ničesar”. Dodal je, da upa, da se bo to spremenilo, a je poudaril, da bodo morali biti upokojenci do vseh zadev ostrejši. “Če bi KAD dobro gospodaril, pokojninskega sklada sploh ne bi potrebovali.”

Ivan Šokić