V zadnji junijski Polemiki smo ekskluzivno gostili hrvaško političarko Željko Markić, ki se, podobno kot Gibanje za otroke in družine, ki ga vodi Aleš Primc, zavzema za družinam in otrokom naklonjeno družbo. Na Hrvaškem uživa civilno družbeno gibanje V imenu družine, ki ga vodi dr. Željka Markić, vse večjo podporo. Željka Markić je žena in mama štirih sinov, karizmatična voditeljica hrvaškega pro-life gibanja, ki javnost opominja, da se življenje začne s spočetjem in konča z naravno smrtjo, kar v Sloveniji najbolj odmevno zagovarja prav Gibanje za otroke in družine.
Rdečo nit tokratne Polemike predstavlja seznanitev javnosti o prizadevanju gibanj za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti in zavzemanju za večjo demokratizacijo hrvaške in slovenske družbe.
Gibanje V imenu družine na Hrvaškem z izjemnimi uspehi
V luči nedavnih shodov za življenje po večjih hrvaških mestih je Željka Markić za medije izjavila: “Želimo, da bitje, ki ga ženska nosi v svojem telesu, ko je noseča – in znanost brez dvoma trdi, da je to človek –, zakonsko zaščitimo od spočetja do smrti! Politiki naj pa najdejo način, kako to uresničiti.” Željka Markić je z inovativnim pristopom k varovanju življenja pripomogla k promociji kulture življenja na Hrvaškem in po Evropi. Podpira jo vse več ljudi, tudi mnoge znane osebnosti iz kulture, politike in estrade. Na zadnji shod za življenje je ljudi vabil tudi znani hrvaški pevec Marko Perković Thompson, ki je pred vladno palačo v Zagrebu s svojim koncertom počastil praznik otrok, družin, materinstva in očetovstva.
Hrvaška pred Slovenijo vodi že na več področjih. Eno izmed njih je tudi odnos do življenja.
Pomen Gibanja za otroke in družine za Slovenijo
Aleš Primc meni, da sta “Slovenija in Hrvaška zelo primerljivi državi, v obeh je boj za svobodo, demokracijo in nerojene otroke zelo zahteven, tudi težave na Hrvaškem so podobne kot v Sloveniji. Zmagali smo tri referendume, a boj za vsako nerojeno življenje traja. V tej luči je vsak otrok, ki se rodi, že zmaga. Želim si, da bi spoštovali osnovne civilizacijske norme in verjamem, da bosta Slovenija in Hrvaška čez nekaj desetletij, podobno kot je to v Ameriki, bolj naklonjeni nerojenim otrokom. Zdaj, ko je Gibanje za otroke v javnosti manj prisotno, našega dela ne opravlja nihče drug. To pomeni, da je naša prisotnost v slovenskem prostoru še kako nujna”.
Franci Donko