Zaradi premajhnega števila žensk so potem, ko so kandidatno listo predvolilne koalicije Kangler & Primc – Združena desnica zavrnili v volilni enoti Novo mesto, iz istega razloga zavrnili še v volilni enoti Kranj. Po besedah predstavnika Aleša Primca se bodo borili do konca in dokazali, da imajo prav. Tako so že vložili pritožbo na vrhovno sodišče in pričakujejo, da bo potrdilo njihovo listo. Med drugim so se v pritožbi sklicevali na to, da zakon določa, da morajo biti kvote upoštevane od “skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi”, poleg tega pa bi morala volilna komisija po zakonu dati stranki tri dni časa, da nepravilnosti odstrani, šele takrat, če nepravilnosti niso odpravljene, lahko listo zavrne. Opozorili so na večkratno kršenje zakona. Poleg Združene desnice so v celjski volilni enoti zavrnili tudi kandidatno listo Združene levice in Sloge.
V pritožbi so v Združeni desnici našteli nepravilnosti in kršitve volilne komisije, ki je z zavrnitvijo kandidatne liste v Novem mestu kršila nekatere člene zakona o volitvah. Predsednik Združene desnice Aleš Primc je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da se spet kaže, da se levica boji volitev, “očitno misli, da ne more zmagati, ne da bi se vmešale državne službe, pravosodje”.
Zastopanost žensk Združene desnice v okrajih volilne enote Novo mesto je 36,6 odstotka
Šesti odstavek 43. člena zakona določa: “Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.” V pritožbi je ZD jasno prikazala, da je delež njihove zastopanosti žensk v okrajih v tej volilni enoti 36,6 odstotka. “V volilni enoti št. 6 je 11 okrajev. V 4 okrajih kandidira ženska, v 7 kandidira moški. To pomeni, da je delež dejanske zastopanosti žensk v okrajih v tej volilni enoti 36,3 odstotka. Cilj zakona, ki izhaja iz predloga zakona, je doseči čim večjo enako zastopanost žensk in moških v državnem zboru. S tem, ko v 36,3 odstotka okrajev kandidira ženska, je zakonski cilj dosežen.” Primc in Kangler zato predlagata, da vrhovno sodišče razveljavi določitev deleža zastopanosti žensk in moških na njihovi listi in ugotovi, da je ta dejansko 36,3 odstotka, kar je v skladu z zakonom.
Volilna komisija bi morala stranki dati tri dni časa, da odpravi nepravilnosti
Volilna komisija volilne enote potem, ko je “ugotovila”, da lista ne izpolnjuje pogoja spolne kvote v skladu s 43. členom zakona o volitvah v državni zbor, ni odločila v skladu s 56. členom zakona in dala pritožniku pravice do odprave domnevnih formalnih pomanjkljivosti liste. Zakon v drugem odstavku določa: “Če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, volilna komisija listo kandidatov zavrne.” V postopku so torej ugotovili formalno pomanjkljivost liste kandidatov, in sicer, da ni v skladu s 43. členom zakona, ki določa spolne kvote. “Volilna komisija bi zato morala upoštevati določilo drugega odstavka 56. člena zakona in pritožnika pozvati k odpravi formalnih pomanjkljivosti liste. Tega prvostopni organ ni storil in je s tem kršil bistveno procesno pravico stranke v postopku,” so zapisali v pritožbi.
Res je, da lista, ki odpravlja pomanjkljivosti, ne more več poljubno spreminjati kandidatov na listi, ampak lahko le zagotovi odpravo formalnih pomanjkljivosti, kar v danem primeru lahko pomeni zgolj, da umakne toliko kandidatov, da zagotovi izpolnjevanje spolne kvote in s tem zadosti formalnim pogojem za potrditev liste. “To pomeni, da bi organ moral naloži predlagatelju, da v skladu z zakonom in z internimi akti z liste umakne toliko moških kandidatov, da bi bila izpolnjena spolna kvota, določena s 43. členom zakona. Tega organ ni naredil in je zato bistveno kršil pravice pritožnika v postopku, ki mu jih daje sam zakon.”
Zavrnitev liste bi lahko vplivala na sestavo DZ
Združena desnica je v pritožbi navedla tudi nespoštovanje načela sorazmernosti. “Zavrnitev liste je v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj gre za hudo sankcijo, ki lahko posledično vpliva na celoten politični proces in uvrstitev stranke v DZ ter s tem na sestavo DZ v celotnem mandatu. To je preostra sankcija za spodrsljaj pri spolnem razmerju kandidatne liste. Še posebej zato, ker bi ga bilo možno v tridnevnem roku, zakonito, v skladu s predpisanim internim postopkom za določanje liste odpraviti, brez škode za druge kandidatne liste, in s tem zadostiti določbi zakona, katerega cilj je zagotoviti enakopravno zastopanost spolov, in ne popolna distorzija volilnega procesa.” Zato bi že prvostopenjski organ moral izbrati rešitev, ki jo za take primere predvideva zakon, ki vodi v odpravo pomanjkljivosti, saj bi bil tak ukrep v skladu z načelom sorazmernosti in bi sledil ciljem zakona, ki gotovo niso v smislu omejevanja in celo zanikovanja aktivne in pasivne volilne pravice, do česar nujno privede nezakonita odločba prvostopnega organa, ki je predmet te pritožbe.
V Sloveniji smo žal priča zlorabam državnih organov in pravosodja v volilnih kampanjah. Najbolj očiten primer je bil leta 2014, ko je tudi vrhovno sodišče s svojimi nezakonitimi in protiustavnimi odločitvami, kot je ugotovilo ustavno sodišče, odločilno poseglo v volilno kampanjo. “Z nezakonitim in protiustavnim zaporom vodje opozicije so bile zato volitve leta 2014 nepoštene. Združena desnica upa, da se praksa zlorab pravosodja v predvolilne namene ne bo ponovila tudi leta 2018 na način, da bi vrhovno sodišče tokrat onemogočilo nastop listi Kangler & Primc Združena desnica – Glas za otroke in družine, Nova ljudska stranka Slovenije v volilni enoti št. 6 in s tem bistveno zmanjšalo število glasov ter s tem sestavo državnega zbora.” Apelirajo na vrhovno sodišče, da v letu 2018 ne sprejema nezakonitih in protiustavnih odločitev ter s tem ne zlorablja svojega položaja najvišje ravni rednega sodstva v politične namene.
A. G.