Izplačilom preko meja, ki jih določa zakon, bi lahko rekli tudi kraja – a Robert Golob nas je lani podučil, da v njegovem primeru to ne velja, s prstom pa pokazal na gospodarsko ministrstvo v času vlade Mira Cerarja, ki naj bi leta 2015 zavzelo stališče, da družba Gen-I ni zavezanka po Lahovnikovem zakonu. Ministrstvo se je na to odzvalo s pojasnilom, da se je lastniška struktura Gen-I spreminjala in da če gre za družbo z večinskim deležem države, kaže tudi na to, da je družba zavezanka po Lahovnikovem zakonu. Zanimivo – mimo zakona so z denarjem zalivali tudi Lidijo Glavina, ki je iz nadzornega sveta Telekoma odšla na Gen-I. Verjetno ni naključje, da je Telekomu v tistem obdobju elektriko začel prodajati prav Gen-I. Videti pa je, da se je z državnim denarjem okrepčala tudi družba Pro Plus, ki je bila deležna izredno ugodnih pogodb. Spomnimo, Telekom je konec lanskega decembra zoper Pro Plus vložil tožbo in zahteva vračilo več kot 12 milijonov evrov.
V sredo smo poročali, da naj bi Agencija za varstvo konkurence po neuradnih informacijah proti družbi Pro Plus sprožila postopek, ker naj bi ta dobavo svojih programov pogojevala s potencialno spornimi zahtevami. Proti Pro Plus pa teče še en postopek, in sicer je Telekom Slovenije zoper Pro Plus vložil tožbo zaradi sporne pogodbe med omenjenima subjektoma. Telekom Pro Plusu očita, da gre za pogodbo, ki jo je nemogoče enostransko prekiniti, Pro Plus naj bi ponujal pakete po nepošteni in ekscesni ceni. Telekom še meni, da je obravnavan drugače v primerjavi z ostalimi operaterji. Telekom Slovenije je tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil že 29. decembra lani, s tožbo pa zahtevajo delno ničnost omenjene pogodbe iz leta 2016 in vračilo preplačanega denarja, nekaj več kot 12 milijonov evrov. Telekom je hkrati tudi prenehal plačevati oderuško nadomestilo za predvajanje programov Pro Plus. Po mnenju tožnika naj bi šlo za krajo državnega denarja, ki ga upravlja Telekom.
Po poročanju Siola je leta 2016 Telekom z družbo Pro Plus podpisal pogodbo, ki je za kar 12-krat povišala nadomestilo za predvajanje njihovih petih programov v omrežju Telekoma Slovenije. Na letni ravni je tako nadomestilo leta 2015 znašalo manj kot pol milijona, po novi pogodbi pa je leta 2018 na letni ravni znašalo že 5,76 milijona evrov. Po neuradnih informacijah je prevladujoč položaj na trgu, pa tudi politično moč in podporo, POP TV izkoriščal tudi pri drugih operaterjih. Pro Plus je naenkrat posloval z velikimi presežki. V letu 2015 so imeli namreč še 6,3 milijona minusa, leta 2018 pa že kar 13,3 milijona evrov presežka, kar se je kasneje še povišalo. Glede tožbe Telekoma Slovenije in zahteve po vračilu dela denarja je Pro Plus Siolu pojasnil: “S strani Telekoma Slovenije smo po dobrih petih letih dobrega sodelovanja prejeli nerazumno tožbo, s katero želijo spremeniti veljavno pogodbo. Na odločitve vodstva Telekoma seveda ne moremo vplivati, neutemeljena tožba pa nas ne skrbi.“
Kako je Glavina pristala pri Golobu
A omenjeni portal je opozoril še na eno nenavadnost – Telekomu Slovenije je v tem istem obdobju elektriko začel prodajati Gen-I, pogodba pa je bila sklenjena za pet let, torej do leta 2021. Robertu Golobu in upravi so nagrade za uspešnost, s tem pa tudi letni prihodki, poleteli v nebo. Kot smo že omenili, se je istočasno močno popravil tudi poslovni izid Pro Plusa. A zanimivih sovpadanj tu še ni konec. Kmalu po sklenitvi predmetne pogodbe Telekoma Slovenije in PRO Plus je Agencija za varstvo konkurence vložila tožbo proti Pro Plusu zaradi zlorabe prevladujočega položaja. Istega leta, torej 2017 so za predsednico NS Telekoma Slovenije imenovali Lidijo Glavina, ki je zamenjala Jamnika – spomnimo, gre za nekdanjo prvo damo SDH, ki je kasneje postala direktorica hčerinske družbe Gen-I v Milanu.
Že omenjeni Skobe si je istega leta postavil v Dravljah prestižno vilo, Pro Plus pa prvič začel poslovati z dobičkom. Ko je Mira Cerarja zamenjal Marjan Šarec, sta odstopila tako Skobe kot tudi Glavina. No, slabo leto kasneje je nato odstopil tudi Šarec. Ko je Glavina odstopila s čela SDH, je torej nedolgo za tem odstopila tudi iz nadzornega sveta pretežno državnega Telekoma Slovenije – tak je bil menda sklenjen dogovor ob odstopu s čela SDH, lastnik Telekoma je namreč SDH. A si je za svoj odhod priborila tudi lepo odpravnino. Nato je dobila službo pri Golobu. Portalplus je zapisal, da je Glavina, ki je formalno upravljala z 12 milijardami državnega premoženja, ves čas delovala v skladu z navodili, ki jih je dobivala iz kabineta nekdanjega premierja Cerarja. No, ko je prišel Šarec, so Glavino pustili na položaju še do konca leta 2018. Menda zato, ker je morala opraviti še zelo pomemben posel, in sicer prodajo državne banke NLB. Po mnenju Požareporta si je službo pri Golobu sicer prislužila tako, da je še kot predsednica uprave SDH, kot glavna protagonistka prevzema Gorenjske banke, po vsej verjetnosti tudi poskrbela za vstop Gorenjske banke v lastniško strukturo Gen EL.
Sara Bertoncelj