fbpx

Žigosanje dostavljalcev hrane je nedopustno – na mlade, ki pošteno služijo svoj denar, se spravljajo tisti, ki imajo na grbi precej hujše zadeve

Foto: STA

“Žigosanje točno določene skupine udeležencev v prometu, ker dostavljajo hrano po Ljubljani, je nedopustno,” je ocenil ekonomist in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik. Vprašal se je še, ali varuh človekovih pravic in informacijska pooblaščenka ne vidita ovir, da mlade, ki dostavljajo hrano po Ljubljani, oštevilčijo z namenom ovajanja in kaznovanja. Z vprašanji smo se na dotična obrnili tudi mi, odgovora smo naknadno tudi prejeli in sta objavljena v celoti. Ljubljanski šerif Zoran Janković pa medtem menda tudi razmišlja, da bi dostavo v centru enostavno kar prepovedal.

Na novinarski konferenci je ljubljanski župan Zoran Janković predstavil dogovor z dostavljalci hrane, ki naj bi bili med rednimi kršitelji cestnih predpisov. Dostavljalci bodo morali po novem imeti na torbi številko – če bo dostavljalec divjal, ga bodo lahko ostali udeleženci v prometu prijavili, sledila bo identifikacija in lahko tudi kazen, poroča 24ur. “Ta predlog je najmanj boleč,” je Janković, čigar vnovično kandidaturo je pred kratkim podprl tudi Robert Golob, komentiral dogovor, da bodo dostavljalci Wolta in Glova imeli na torbah številko.

Po besedah predstavnika Wolta naj bi večina njihovih dostavljalcev sicer upoštevala predpise, šlo naj bi zgolj za peščico kršiteljev – s čemer pa se Janković ne strinja. “Kršiteljev ni le peščica, jih je kar veliko. Ne razumem nekoga, ki pravi, da se mu tako mudi, a ima vseeno toliko časa, da napade dva naša redarja,” je še povedal ljubljanski župan. Mimogrede, tudi Jankovićevi redarji niso ravno nedolžni – nedolgo nazaj je po družabnih omrežjih zaokrožil posnetek, iz katerega je bilo razvidno, kako je redar s kolesa nasilno potegnil gospoda. Po poročanju 24ur si je posnetek ogledal tudi strokovnjak s policijskimi pooblastili in ocenil, da so redarji ravnali nestrokovno – na redarstvu pa so zatrdili, da je bila uporaba sile upravičena, nasilno ravnanje je zagovarjal tudi Janković.

Janković bi v centru prepovedal dostavo hrane – se mu bodo Ljubljančani na volitvah ponovno zahvalili za “prijaznost”?
Redarji, policija, moji sodelavci in jaz bodo sedaj opazovali, ali se stanje izboljšuje. Pokazatelj razmer bo tudi število prijav,” je za 24ur še povedal Janković in dodal, da ne izključuje možnosti, da bi uvedli prepoved dostave v centru Ljubljane. Največ prijav so po njegovi besedah prejeli na Čopovi ulici, na Hribarjevem ter Cankarjevem nabrežju. Več let so na občini razpravljali tudi o o tem, ali naj peš cono zaprejo tudi za kolesa. Nato so se raje odločili, da bodo kolesarje osveščali o pomenu varne vožnje. Ali pa se morda v to prepoved niso podali zaradi sistema izposoje koles BicikeLJ, ki županu na volitvah morda prinese še kak dodaten glas? Janković je še pojasnil, da bo ljubljanska komunala pobrala skiroje, ki ne bodo odloženi na primernih mestih – “deset smo jih že pospravili v shrambo,” je dejal ljubljanski šerif.

Tea Jarc zavohala protikapitalistično agendo
Župan občine Ljubljana, ki mesto podreja profitnim interesom, in izkoriščevalske korporacije, ki ne zaposlujejo ljudi, za nevarnost v prometu krivijo delavce/-ke kurirje/-ke,” so se ogorčeno odzvali v Sindikatu Mladi plus (Tea Jarc je trenutno sicer na dopustu v Iranu) ter izpostavili, da v Sindikatu skupaj s kurirkami in kurirji zahtevajo, naj Wolt in Glovo uredita dostojne delovne pogoje in plačilo za vse, ki pri njih opravljajo delo – namesto da se delavce in delavke žigosa s številkami kot živino. “MOL pa naj poskrbi za dostojno bivanjsko okolje z urejeno kolesarsko infrastrukturo, ki bo prilagojena tistim, ki v Ljubljani bivamo in delamo,” so še poudarili.

Ob tem naj poudarimo, da sindikat Tee Jarc priložnosti ni izkoristil zaradi “žigosanja” dostavljalcev Wolta in Glova in kršenja njihovih osebnostnih pravic, temveč gre za že znano protikapitalistično retoriko, uperjeno proti podjetništvu. Mladi civilnodružbeniki namreč kar tekmujejo, kdo bo bolj socialističen in radikalen pri diskreditaciji uspešnih podjetij. Wolt in Glovo sta namreč odlični podjetji, ki uspešno zadovoljujeta potrebe strank z mrežo hitrih dostavljalcev, pri čemer so ti nagrajeni za uspešnost. In za to tudi dobro plačani. Kot vemo, pa zadovoljni delavci niso v interesu socialistov. Ti prosto po Moši Pijade namreč rabijo reveže.

Odgovor Varuha človekovih pravic
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) v zvezi z identifikacijskimi številkami torb dostavljavcev hrane doslej ni prejel nobene pobude. Če bo Varuh prejel tako pobudo, jo bo kot vedno do zdaj obravnaval v skladu z njegovimi pristojnostmi. Izpostavljamo pa, da je Varuh pristojen za obravnavo očitkov o kršitvah človekovih pravicah, ki naj bi jih storili državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil v Sloveniji. Varuh po ustavi in zakonu nima pooblastil do zasebnega sektorja, zato ne more posredovati v primerih, ko pravice krši npr. zasebno podjetje. Lahko pa v tovrstnih primerih opozarja državne organe, organe lokalne samouprave in nosilce javnih pooblastil, ki nadzorujejo delo podjetij. Pri Varuhu že leta opozarjamo na problematiko prekarnih oblik dela, predvsem med mladimi. Preučiti bi bilo treba tudi vzroke za prehitro in “nevarno” vožnjo dostavljavcev hrane ter pripraviti analizo o pogostosti zaznanih kršitev cestnoprometnih predpisov z njihove strani. Varuh meni, da bi bila z vidika sorazmernosti kot prvi ukrep najbolj smiselna uvedba ustreznega obveznega usposabljanja za kolesarje dostavljavce, tudi če delajo preko s.p.-jev.

Odgovor Informacijskega pooblaščenca RS
V zvezi z vašimi vprašanji glede dogovora o obveznem označevanju dostavljavcev hrane s številkami, ki naj bi jih po poročanju medijev morali imeti dostavljavci hrane na svojih torbah, Informacijski pooblaščenec (IP) pojasnjuje, da izven inšpekcijskega postopka zadeve ne moremo konkretno komentirati, zato splošno pojasnjujemo, da delodajalec načeloma lahko obdeluje osebne podatke zaposlenih, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Uporaba identifikacijskih tablic ali številk, če bi jih določil delodajalec zaradi lažje organizacije dela za svoje zaposlene oz. osebe, ki opravljajo delo za delodajalca, bi načeloma lahko bila dopustna. Prav tako lahko v skladu s 106. členom ZVOP-1 upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo celo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. V konkretnem primeru je torej bistveno vprašanje, ali gre za obdelavo osebnih podatkov s strani delodajalcev za namen izvajanja delovnih nalog ali načrtuje morda mestna občina vzpostavitev posebnih novih zbirk osebnih podatkov. O tem IP nima podatkov, iz medijskih objav pa slednje tudi sicer ne izhaja. IP še pojasnjuje, da mestna občina ni zakonodajalec v smislu 38. člena Ustave in z odloki ali drugimi akti ne more predpisovati zbiranja in obveznih obdelav osebnih podatkov, za katere ne obstaja ustrezna druga pravna podlaga oz. za katere tega ne določa zakon. Privolitev npr. v takem primeru ne more biti pravna podlaga za zbiranje, ki bi bilo obvezno.

Na mlade, ki pošteno služijo svoj denar se spravljajo tisti, ki imajo na grbi precej hujše zadeve, kot je kakšen prometni prekršek
Odgovora se bereta kot pravna latovščina oziroma iskanje razlogov, da ni treba nič narediti in lahko nojevsko tiščita glavo v pesek. Namen žigosanja namreč ni lažja organizacija dela kot pravi IP ampak lažje ovajanje in kaznovanje, kot je povedal župan. Varuh pa bi moral razumeti, da je označevanje katerekoli skupine državljanov z namenom, da jih ostali lažje ovajajo, redarji in policisti pa kaznujejo za prometne prekrške, povsem nesorazmerne ukrep, saj žigosa le nekatere. To implicira, da ni problem, če te ogroža v prometu navaden kolesar ali voznik elektricnega skiroja ampak le voznik Wolta ali Glova. Če bi se IP in Varuh držala starih standardov, ki sta jih sama vpeljala bi morala zahtevati, naj MOL najprej izkaže, da prav ta skupina voznikov ogroža promet v Ljubljani, ostali kolesarji in vozniki skirojev pa niso problem. Res sta formalno tako Wolt kot Glovo sporazumno z MOL pristala na to, ampak ne gre spregledati, da sta oba šibkejši stranki proti MOL in ob grožnjah s prepovedmi ter sveto ideološko vojno, ki jo proti njima vidijo nekateri predstavniki NVO-jev nista imela druge izbire, kot da se uklonita avtoritarni mestni oblasti. Najbolj izprijeno pa je, da se s tem spravljajo na mlade, ki pošteno služijo svoj denar – in to tisti, ki imajo na grbi precej hujše zadeve, kot je kakšen prometni prekršek.

Sara Bertoncelj