V mnogih državah OECD je srednji razred opazil upad svoje varčevalne sposobnosti in v nekaterih primerih zapadel v dolgove, saj postaja davčna obremenitev evropskega srednjega razreda v sedanji krizi življenjskih stroškov vse bolj sporna.
Dohodkovna in davčna obremenitev srednjega razreda se med evropskimi državami močno razlikuje. Euronews Business je na podlagi izračunov Mathiasa Dollsa, Floriana Dorna, Davida Gstreina in Maxa Laya z münchenskega inštituta Ifo obravnaval tri različne scenarije. Najprej so se lotili družin z dvema otrokoma, ki razpolagajo z dvema dohodkoma. Iz podatkov iz leta 2019, ki so vidni iz spodnjega grafa, je mogoče pri Belgiji, Franciji, Grčiji, Estoniji in Irski opaziti negativne stopnje, ki pomenijo, da so družine prejele več socialnih prejemkov, ki so več kot nadomestili njihova plačila davkov in prispevkov za socialno varnost.
Največjo efektivno davčno obremenitev so imele družine na Danskem in v Sloveniji, kjer je bil nižji srednji razred v povprečju obremenjen 29 % oziroma 22 %, srednji 34 % oziroma 30 % in višji srednji razred 37 % oziroma 35 %. Ob tem je sicer izjemen primer Belgije, saj se davčna obremenitev med segmenti srednjega razreda močno razlikuje. Medtem ko so družine v višjem srednjem razredu morale plačati eno najvišjih davčnih stopenj (več kot 33 %), je ta znašala manj kot 20 % v srednji skupini in -14 % v nižjem srednjem razredu.
V primeru družin z dvema otrokoma in enim prihodkom je mogoče videti, da je najvišja obremenitev, več kot 20-odstotna, prisotna na Danskem, Nizozemskem, na Finskem, v Litvi, na Slovaškem in seveda v Sloveniji. Danska, Nizozemska in Finska so imele v primeru tega scenarija največje davčno breme tako v srednjem kot v višjem srednjem razredu.
V primeru enočlanskih gospodinjstev v EU v povprečju velja, da plačajo več davka kot družine v vseh segmentih srednjega razreda. To po eni strani ni presenetljivo, saj ta gospodinjstva v glavnem prejemajo manj socialnih prejemkov kot družine (ni denimo otroškega dodatka), družine pa imajo več možnosti za davčne olajšave.
Leta 2019 so imela enočlanska gospodinjstva najvišje davčne stopnje na Danskem, v Belgiji, Sloveniji in Nemčiji. V gospodinjstvih srednjega in višjega srednjega razreda je namreč stopnja v teh štirih državah znašala več kot 40 %. Ciper, Romunija in Estonija pa so imele najmanjšo davčno obremenitev za enočlanska gospodinjstva.
Če potegnemo črto, je mogoče skleniti, da je bil na državni ravni najbolj obdavčen srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem. Povprečna davčna obremenitev srednjega razreda v Romuniji, na Cipru, v Bolgariji, Estoniji, na Portugalskem, v Španiji in Grčiji pa je bila nižja od povprečja EU.
Poročilo OECD na temo pritiska, pod katerim se je znašel srednji razred, je pokazalo, da so stroški nekaterih dobrin in storitev, kot so stanovanja, ki so bistvenega pomena za življenjski slog srednjega razreda, v zadnjih desetletjih rasli hitreje kot zaslužki in splošna inflacija. Čeprav je nekoč veljalo, da je pripadnost srednjemu sloju zagotovilo za udobno preživljanje, zdaj nekateri kazalniki kažejo na to, da je to zagotovilo vedno bolj ogroženo. Sodeč po poročilu, objavljenem leta 2019, nižji srednji razred meni, da je trenutni socialno-ekonomski sistem nepravičen. “To je mogoče odpraviti s pregledom in prilagoditvijo sistema davkov in ugodnosti,” je še zapisano v poročilu.
Ž. N.