Z izbruhom nove vojne med Izraelci in Palestinci so se po spletu razširile tudi slabo premišljene interpretacije konflikta v Sveti deželi pogosto brez ključnih podrobnosti. Eden takšnih člankov se je pojavil na N1 z naslovom Zakaj je Al Aksa ključna za razumevanje izraelsko-palestinskega konflikta. Da v članku manjkajo ključne podrobnosti za razvozlanje zagonetke konflikta, so opozorili spletni uporabniki na socialnem omrežju X, med njimi tudi politolog in profesor Miro Haček, ki je pomenljivo zapisal: “To so res preprosto preverljive zadeve. Že na slovenski Wikipediji vse jasno piše. Ampak naši novinarji ne zmorejo brez političnega aktivizma.”
Pomanjkljivo poročanje pa je prvi razkril uporabnik Peter Keše. V članku je namreč zapisano, da je prva “arabsko-izraelska vojna je izbruhnila leta 1948, ko je Izrael razglasil državnost in zasedel približno 78 odstotkov ozemlja, deli Zahodnega brega, vzhodnega Jeruzalema in Gaze pa so prešli pod egiptovski in jordanski nadzor”. To je seveda za izkrivljanje zgodovine, saj manjkajo ključne podrobnosti.
Če bi avtor/ica preveril osnovna zgodovinska dejstva (morda jih je celo namenoma izpustil), bi vedel, da arabsko-izraelska vojna leta 1948 izbruhne zato, ker so okoliške države že na samem začetku nasprotovale ideji judovske države. Ta pa je nastala na osnovi predloga Združenih narodov z dne 29. 11. 1947, ki je delil ozemlje na dve državi, medtem ko bi Jeruzalem ostal del posebnega mednarodnega režima.
14. maja Izrael razglasi svojo državo na ozemlju, določenem s strani Združenih narodov, že takoj naslednji dan, 15. maja 1948, pa se sooči z invazijo Egipta, Jordanije, Sirije in Iraka. Izrael torej ni razglasil državnosti in se že naslednji dan podal na osvajalsko kampanjo, temveč je bil napaden s strani držav, ki niso priznavale samega obstoja države. V bitki proti več hkratnim napadalcem je Izrael zmagal, nekateri viri navajajo, da je potrebno parcialno zmago pripisati tudi Jordaniji.
Izrael je odbil napad in v 10-mesečni vojni celo nekoliko povečal ozemlje (relativno na kar mu je dodelil UN), predvsem na delih, kjer je bilo prebivalstvo mešano. Drugi del tega mešanega prebivalstva, Palestinci, so bili izgnani. pic.twitter.com/atZiFSubT7
— Peter Keše (@pkese) October 10, 2023
Potvarjanje zgodovine za politične namene
Zapis je le del obširnega telesa slovenskih novinarjev in novinark, ki so svojega poslanstva niso našli v poročanju dejstev, temveč političnem aktivizmu. Ta je na domačem terenu pogosto usmerjen v napad na nekatere, z ustavo zagotovljene svoboščine, kot je svobodna gospodarska pobuda. Te dni se je pod napadom znašla pravica do svobode govora ter zbiranja in združevanja. Na zunanjem področju je napad usmerjen v države, ki v svetovnem redu delujejo kot promotorji teh vrednot. Dežurni krivec za vse težave sveta tako izpadejo ZDA, njeni avtoritarni politični rivali, kot so denimo Rusija, Kitajska Iran in njen geopolitični podaljšek Hamas pa izpadejo kot nekakšni borci za svobodo.
Da tovrstnega poročanja ni pripisovati zgolj geopolitičnim razmislekom, temveč tudi slabo prekritemu antisemitizmu, je opozoril Center Simona Wiesenthala. Gre za eno največjih mednarodnih judovskih organizacij. Na predsednico države Natašo Pirc Musar je naslovil apel, naj vendarle nekaj stori glede antisemitizma na javni RTV. Več – TUKAJ. Morda bi se apel moral nanašati tudi na N1.
S. K.