Politbarometri so končno pokazali, kar je na ulici čutiti že dolgo. Vlada Roberta Goloba je daleč najslabša vlada v zgodovini samostojne države. Propadle reforme in prelomljene obljube so bile pričakovane, saj je to modus operandi vsake leve vlade. Volivci to od novih obrazov že nekako tradicionalno pričakujejo, saj je večina volivcev novih obrazov za večni status quo, kjer se nič nikoli ne spremeni.
A Golobova vlada je drugačna – gre za kombinacijo politikov, ki so popolnoma nedorasli svojemu poslu, zaradi česar so dejansko vsi državni sistemi v nekakšnem stanju trajne paralize in šoka. Zdravstvo že leto dni hodi nevarno blizu popolnega kolapsa, infrastrukturni projekti so zastali, ljudje na poplavljenih območjih so prepuščeni samim sebi, kohezijsko črpanje, ki je bilo pod Janševo vlado eno najbolj učinkovitih, je zdaj eno najmanj učinkovitih v EU, davki se kljub vedno slabšim javnim storitvam nerazumno višajo, poleg tega se je zelo težko spomniti kakšnega ukrepa, kjer je vlada stanje državljanov aktivno izboljšala. Ljudje so to videli in jasno povedali – Robert Golob je bil napaka. A če je verjeti Medianini raziskavi, so volivci dokončno izgubili naklonjenost do Goloba, nikakor pa ne do novih obrazov.
Zanimiv je namreč podatek o volivcih, ki ne bi volili nobene stranke iz zdajšnjega nabora. Da ne vedo, komu bi namenili glas, je namreč odgovorilo 20,1 odstotka anketirancev, da ga ne bi dali nobeni stranki, pa jih je dejalo 5,4 odstotka vprašanih. Največja »stranka« v državi, ki predstavlja kar četrtino volilnega telesa, so politični nomadi, ki še ne vedo, komu bi dali svoj glas. Analitično je mogoče sklepati, da je večina teh iz zdaj že tradicionalne slovenske skupine iskalcev naslednjega novega obraza, ki le čakajo, da se na POP TV, RTV Slovenija in v Odlazkovih medijih začne promovirati naslednji mesija leve politike ne glede na to, kdo to bo.
Spomnimo, da je Robert Golob že na predvolilnih soočenjih dajal izjave, ki bi najbrž pokopale vsakega politika na desnici – javno je npr. priznal, da bo nižal plače, govoril bizarne stvari o omejitvi uživanja mesa, podpiral je skrajne ideje stranke Levica o nekakšnem ad hoc progresivnem davku na premoženje, pri čemer je enkrat govoril o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), drugič o novem nepremičninskem davku, tretjič celo o popolnoma ločenem davku na čisto vse premoženje tako gospodarskih družb kot fizičnih oseb, kar bi res bila de facto tiha nacionalizacija premoženja.
Levica je zgrešila stoletje
Desnici mora biti jasno, da je Golob že politično truplo in da se bo morala na naslednjih volitvah boriti proti nekomu drugemu, ki pa ga vzporednemu mehanizmu globoke države še ni uspelo najti. Vsako nadaljnje ukvarjanje s praktično mrtvimi svobodnjaki in njihovim šefom je zato kontraproduktivno. Volivci že vedo, da so se zmotili. A očitno so še vedno prepričani, da bo naslednjič bolje. Desnica jim mora znati razložiti, da upajo zaman. Slovenska levica je ideološko zgrešila stoletje. Sodobni svet jo je povozil. Zato se nanjo priklapljajo večinoma kruhoborci in rentniki.
Kogarkoli bo Janja Božič Marolt razglasila za naslednjega Luko Dončića slovenske politike, bo zraven v nahrbtniku prinesel preživete kolektivistične ideje, ki bodo dušile gospodarstvo, bohotile korupcijo in nas delale revnejše, kot moramo biti. To, da smo šli skozi šokterapijo Golobove vlade, je lahko dolgoročno zdravilno – desnica bo lahko še dolgo kazala na zdajšnjo vlado kot spomin in opomin na to, kaj se zgodi, če “po rusko” nekritično sprejmemo tistega, ki nam ga servira Vrhovni sovjet.
Mitja Iršič