“Dragi Franta. Bil si vzor mnogim. Tudi meni. Še nedolgo nazaj sva pila kavo v Ljubljani in klepetala o izzivih Slovenije. Občudovala sem tvojo modrost in pogum. Naša živa priča legendarne bitke na Menini planini. Pogrešali te bomo. Iskreno sožalje družini in vsem najbližjim,” je partizanu Francu Severju – Franti v slovo zapisala Tanja Fajon. Franta je bil s strani zgodovinarjev in pričevalcev obtožen sodelovanja pri povojnih zločinih, vendar ga je kolesje slovenskega pravosodja pustilo umreti nedolžnega.
V 99. letu starosti je umrl slovenski partizan Franc Sever s partizanskim imenom Franta. Za tranzicijsko levico heroj in častni meščan Ljubljane, ki so mu prepoznavnost dvignili s filmom Preboj, za preostali del zločinec, saj je bil udeležen v medvojnih akcijah in pri povojnih pobojih v Teharjah.
Kot je znano je bil Franta konec maja 1945 dodeljen v štab enote KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije), kjer je bil nameščen eden od polkov. Tam so bili ujeti domobranci z Dolenjske, ki so jih Angleži vrnili nazaj v Jugoslavijo. Izmed njih naj bi izločil tiste, ki so bili nedolžni oziroma prisiljeni v sodelovanje z okupatorjem, in mladoletne.
Obsodba zločincev je nujen del sprave
Zgodovinar Jože Dežman je ugotovil, da je Franta pomilostil le 14 zapornikov iz okrožij Stična in Grosuplje, kar pomeni, da je dal osvoboditi le 1 odstotek zajetih s tega območja, preostale pa je pustil umreti. Franta je tako človek, ki je soodgovoren za najhujši vojni zločin vseh časov na slovenskih tleh. Zaradi povzročitve vojnih hudodelstev na slovenskih tleh ga je ovadil Franci Kindlhofer, ki je v komunističnih povojnih pobojih izgubil starše, vendar pa je instrumentalizirano tožilstvo v Celju kazensko ovadbo zavrglo. Potomci in sorodniki pobitih v povojnih pobojih tako niso dobili niti enega primera pravne satisfakcije za storjeno zlo in bolečine. Tudi obsodba zločinov je namreč nujen del sprave in garant, da se zločini ne bodo nikoli več ponovili.
Sara Kovač