“Ko ti država vzame polovico plače, nisi več državljan, ampak tlačan,” je na družbenem omrežju X zapisal Matej Rigelnik, izvršni direktor družbe Equinox nepremičnine. Njegova trditev je na mestu – sploh ob podatku, da imamo v Sloveniji vedno višje obdavčene plače, pojavljajo pa se vedno nove obdavčitve.
Dohodninska razbremenitev plač se bo prihodnje leto poznala le prve tri mesece, nato se bodo neto plače znižale najprej zaradi uskladitve zneska prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, sredi leta pa izdatneje še zaradi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
“Država bo pri povprečni plači prihodnje leto s prispevki in dohodnino pobrala že okoli 46 odstotkov stroška dela. To je tri odstotne točke več kot leta 2022, obremenitev pa je primerljiva z obdavčitvijo v časih, ko je Slovenija še imela davek na izplačane plače,” je poročalo Delo ob grafu, ki ga je komentiral Rigelnik.
Ko ti država vzame polovico plače, nisi več državljan, ampak tlačan. In narod vedno in vedno znova pada na ideološke puhlice. Zapomni si: ideologija je opij za ljudstvo, hkrati pa ti kradejo neposredno iz denarnice. Zase, ne za ljudi! Država ne bo rešila tvojih problemov. Država… pic.twitter.com/Gkcr3CVjEO
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) February 1, 2025
“Ko ti država vzame polovico plače, nisi več državljan, ampak tlačan. In narod vedno in vedno znova pada na ideološke puhlice. Zapomni si: ideologija je opij za ljudstvo, hkrati pa ti kradejo neposredno iz denarnice. Zase, ne za ljudi! Država ne bo rešila tvojih problemov. Država je tvoj problem,” je med drugim zapisal.
Sicer pa so zaradi višjih davčnih obremenitev neto plače v Sloveniji približno 200 evrov nižje kot v povprečju OECD. Posamezniku ostane le 56,7 % celotnega stroška dela v obliki izplačane plače, medtem ko je ta delež v povprečju OECD občutno višji (65,2 %). Če bi bila davčna obremenitev plač v Sloveniji enaka povprečju OECD, bi zaposleni leta 2023 v povprečju prejel 235 evrov višjo neto plačo, je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Leta 2024 se je obremenjenost plač dodatno povečala zaradi spremembe prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki je prešlo v obvezni prispevek, in zamrznitve dohodninskih olajšav ter mej dohodninskih razredov. Leta 2025 bo pritisk na obremenitev dela še večji, saj bodo 1. julija uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini dveh odstotnih točk. Dodatne obremenitve bi lahko nastale zaradi načrtovanih ukrepov vlade, kot so uvedba progresivne lestvice za obvezni zdravstveni prispevek, dvig prispevne stopnje za zdravstvo ter dodatni stroški delodajalcev za integracijo tujcev.
Pokojninska reforma bo prav tako vplivala na možnost izenačitve prispevnih stopenj med delodajalci in delojemalci ali celo zvišanje celotne prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav prvi ukrep ne bi neposredno vplival na obremenitev plač, bi zvišal stroške dela za delodajalce, drugi pa bi neposredno povečal obremenjenost dela. To bi negativno vplivalo na konkurenčnost slovenskega trga dela.
Slovenija ima eno od najvišjih davčnih obremenitev za visoke dohodke v Evropi, kar otežuje izplačevanje višjih plač sposobnim delavcem. Strošek delodajalca za izplačilo nad 250.000 evrov je v Sloveniji kar 3,6-krat višji kot pri povprečni plači, medtem ko je v Švici le 1,5-krat višji. Obdavčitev dohodkov nad 100.000 evrov je prav tako med najvišjimi v Evropi.
A. H.