Predsednica SAB Alenka Bratušek je po nedavnih aferah očitno vse bolj obupana, zdaj v stranki skušajo sforsirati nedopusten referendum, ki bi državi omogočil kršenje človekovih pravic na področju financiranja šol v zasebni lasti. Polno financiranje slednjih bi sicer državo stalo 300 tisoč evrov letno, medtem ko bi izvedba posvetovalnega referenduma, ki za državni zbor sploh ni zavezujoč, stala kar 3,5 milijona evrov. Ob dogajanju so se spet oglasili nekateri, ki bi najraje spremenili kar ustavo, da bi se tako lahko ohranil monopol prisilnega državnega šolstva. Novinarsko konferenco poslanke Maše Kociper so mnogi primerjali s tisto blamažo o krogcih in zlatem fiskalnem pravilu.
Psevdoliberalna Stranka Alenke Bratušek namerava vse napore vložiti v ohranjanje monopola prisilnega državnega šolstva, ki je odlično orodje režima za ideološko indoktrinacijo otrok. Zdaj skušajo sforsirati posvetovalni referendum, na katerem bi volivce vprašali, ali se strinjajo, da se v ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole. Velja pojasniti, da v socialističnem besedišču s terminom “javna šola” seveda mislijo na šolo v državni lasti, čeprav so tudi šole v zasebni lasti oziroma nevladne šole dejansko javne šole.
“Če se DZ ne more dogovoriti za rešitev, naj gordijski vozel presekajo volivci,” je na sredini novinarski konferenci v Ljubljani, ki jo mnogi primerjajo z blamažo s krogci, dejala poslanka SAB Maša Kociper. Po njenih besedah je zdaj osnovna dilema, ali se ustavna odločba glede financiranja zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom nanaša na to, da mora država 100-odstotno financirati obvezni ali razširjeni program, ki ga nudijo zasebne osnovne šole. V SAB, kot navaja Slovenska tiskovna agencija, menijo, da razširjeni program, ki vključuje denimo jutranje varstvo, ni obvezen in tudi ne pomeni izobraževanja.
Že zdaj je jasno, da bi referendumska kampanja izrojene levice temeljila na zavajanjih in lažeh
“Z zbiranjem podpisov državljanov želimo dati poslancem usmeritev pri odločanju o vprašanju financiranja osnovnih šol, hkrati pa tudi izvajati politični pritisk z namenom, da se vprašanje uredi,” je povedala. Po njenih besedah gre za vprašanje usmeritve države na področju financiranja šolstva. V SAB se zavzemajo za to, da ne bi bilo šol za bogate in revne. A dejansko delujejo v povsem nasprotni smeri, zavzemajo se namreč za to, da bi bil dostop do nevladnih šol otežen otrokom iz revnejših družin. Kociprova je spomnila še, da lahko DZ glede na zakon o referendumu in o ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Država po njenih besedah vsem otrokom omogoča šolanje v javni šoli, kdor pa želi za svojega otroka nekaj več, naj za to tudi nekaj plača, je dejala. A vsi davkoplačevalci že plačujemo za izvajanje javno veljavnega, tudi razširjenega, osnovnošolskega programa, kar je Kociprova opisala kot “nekaj več”. Če država pod socialistično vlado pač ni zmožna kakovostno izvajati osnovnošolskega programa, imajo državljani vso pravico koristiti storitve zasebnih izvajalcev!
3,5 milijona evrov bi vrgli stran za referendum, da bi preprečili spoštovanje človekovih pravic, ki bi nas stalo 300 tisoč evrov letno
Da jim ni mar za denar davkoplačevalcev, dokazuje tudi dejstvo, da bi, kot poroča portal Siol.net, izvedba referenduma stala 3,5 milijona evrov, medtem ko bi polno financiranje šol v nedržavni lasti državo stalo 300 tisoč evrov letno. Pri portalu glede tega špekulirajo, da si predsednica SAB Alenka Bratušek na tak način skuša dvigniti priljubljenost po aferi v zvezi z vmešavanjem v državno družbo SODO, navedli pa so še eno zanimivo primerjavo, in sicer, da bi z denarjem, kolikor bi ga dali za izvedbo referenduma, lahko poskrbeli za povprečne pokojnine kar 5 tisoč upokojencev.
Referendum o človekovih pravicah je nedopusten, ustavni pravnik predlagal kar spremembo ustave
Kot smo na Nova24TV že poročali, je referendum nedopusten, ko gre za kratenje z ustavo zagotovljenih človekovih pravic. V primeru, da pride do dvoma glede ustavnosti, si lahko pri SAB pomagajo tudi s Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki v 3. odstavku 26. člena pravi: “Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.” Torej so starši – in ne država – tisti, ki izberejo vrsto izobraževanja za svoje otroke, velja pa poudariti, da je SDČP del običajnega mednarodnega prava in je kot taka za državo zavezujoča.
Začudenje nad SAB, ki bi zapravljala denar za posvetovalni referendum je za Radio Slovenija izrazil tudi ustavni pravnik dr. Igor Kaučič. Ta je napoved ocenil kot nenavadno, saj DZ v tem primeru referendumskega izida ni dolžan upoštevati. Ob tem je dal levičarjem še bolj izrojeno idejo, po njegovih besedah bi 30.000 overovljenih podpisov volivcev pod zahtevo za spremembo ustave imelo povsem drugačno pravno in politično težo v zakonodajnem postopku.
Rok Krajnc