Saga med sindikati javnega sektorja in vlado še kar traja. Vodja pogajalcev z vlado Jakob Počivavšek je bil na Odmevih nenavadno optimističen glede zaključka pogajanj. Kaj se dogaja? Naši viri pravijo, da imajo zaradi nečesa morda vladni predstavniki Počivavška v šahu.
“Če se pogajanja uspešno zaključijo, je za podpis izjave o usklajenosti zakona realna možnost že za sredo, potem pa gre zakon lahko naprej v DZ. Sledilo bo podpisovanje kolektivnih pogodb,” je v Odmevih napovedal glavni pogajalec Jakob Počivavšek.
Odprtih relativno malo členov
Počivalšek pravi, da pogajanja še trajajo pravzaprav že od včeraj zjutraj, ko se je sestala delovna skupina, ki je skušala nekatere stvari, kar se tiče zakona, še uskladiti, od enih pa potekajo pogajanja, kjer počasi zbližujejo odprta vprašanja. Še kakšen teden dni nazaj se je govorilo o skoraj nepremostljivih razlikah med vladnim in sindikalnim pogledom na plačno reformo, zdaj pa je Počivavšek kar naenkrat tako optimističen, da je povedal, kako “v tem trenutku ostaja odprtih relativno malo členov, tisti, ki so v tem trenutku še odprti, oziroma člen, ki je odprt, se nanaša predvsem na nekatere zahteve, ki izvirajo iz sklenjenih stavkovnih sporazumov”.
Počivavšek je celo tako optimističen, da bodo pogajanja bojda zaključili že v sredo, nato pa lahko v četrtek zakon obravnava vlada in ga pošlje v državni zbor.
Upor posameznih sindikatov ni težava
Tudi stebrna pogajanja ga ne motijo oz. da bi nekateri posamezni sindikati zavrnili podpis sporazuma, rekoč, da je cilj uveljavitev novega sistema skozi soglasje določenega števila sindikatov, saj nobena reforma, vključno s tisto leta 2008, ni bila takšna, da bi bilo soglasje 100-odstotno. Videti je, da so se z vlado nekako že pod mizo dogovorili in pričakujejo odpor nekaterih sindikatov.
V preteklosti sindikati povsem drugače
Spomnimo. Maja letos so v vladi “magično” našli denar, a le za izbrance – približno milijardo evrov naj bi porabili za t. i. odpravo plačnih nesorazmerij v javni upravi oz. po domače za višanje plač javnim uslužbencem, medtem ko so prej v en glas zatrjevali, da denarja ni, ko so ukinili Janševo dohodninsko reformo, ki je vsem Slovencem višala plače. Takrat je bilo govora o 800 milijonih manka za proračun (po najslabšem scenariju).
Po informacijah, ki so kasneje prišle v javnost, naj bi vladni predlog vključeval dve različici: po prvi bi najnižji plačni razred določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi bi za izhodišče vzeli letošnjo minimalno plačo. Razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju na novi plačni lestvici bi zmanjšali z doslej predvidenih 1:7 na 1:6, implementacijo plačne reforme predvideli v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov. Vladni predlog se sicer nanaša tudi na število dni dopusta in povračilo stroškov prevoza na in z dela. Med pogajajočimi sindikati sicer ni Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides), ki stavka že od 15. januarja.
Spomnimo. Sindikati so takratno darežljivo vladno ponudbo ostro zavrnili in obljubili boj do konca. Šlo je celo tako daleč, da so ljudje tekali po soseskah Ljubljane kot v kakšni Kinšasi, da bi si zagotovili nove potne liste in osebne dokumente, potem ko so stavkale upravne enote.
Kaj se dogaja s Počivavškom
Kaj se torej dogaja na relaciji med vlado in vodjo pogajalcev javnega sektorja Jakobom Počivavškom? Viri blizu pogajalskim klopem so nam namignili, da je Počivavšek pokleknil in da je bil na zadnjih srečanjih videti prestrašen. Kam je torej izginila tista bojevitost, ki je značilna za sindikaliste pri pogajanjih za višje plače?
I. K.