S sprejemom zakona o paliativni oskrbi bi se lahko priskočilo na pomoč trpečim, saj je paliativna oskrba v naši državi močno podhranjena. Medtem ko zagovorniki zakona raje ponujajo možnost asistiranega samomora, ki je med drugim tudi cenejša kot zdravljenje do naravne smrti, pa zdravnik dr. Igor Muževič med drugim opozarja, da celo soavtor zakona praktično priznava, da bi lahko paliativna oskrba pomagala večini trpečih oseb v času pred smrtjo in da se bodo tudi zaradi nerazvitosti le-te ljudje zatekali k asistiranemu samomoru.
Če bolnik nima dostopa do paliativne oskrbe, zdravnika ter potrebne in dostojne nege, obstaja velika nevarnost, da se bo takšen bolnik znašel v stiski in se iz obupa odločil za predčasno končanje življenja, čeprav si tega ne želi. Tako bi odločitev predstavljala v resnici posledico pomanjkanja storitev, ki jih mora zagotoviti odgovorna in sočutna družba. Sicer pa se ob tem pri marsikomu zlahka porodi občutek odvečnosti. Kot da že ne bi zadostovalo, da se starejši že sedaj marsikdaj počutijo neslišani in kot taki manj vredni. Da svoboda brez možnosti ni svoboda, medtem na tem mestu opozarja velik del zdravnikov, ki nasprotujejo uvedbi asistiranega samomora.
“Predlagatelji smo ponosni, da je zakon o uveljavitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) okrepil razpravo o paliativni oskrbi, ki je zelo slabo razvita in bi lahko pomagala večini trpečih oseb v času pred smrtjo”, se glasi priznanje upokojenega zdravnika dr. Dušana Kebra, soavtorja omenjenega zakona, sicer pa tudi nekdanjega ministra za zdravje, v zapisu z naslovom “O čem se nasprotniki uveljavitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) motijo”. Keber pa je med drugim tudi navedel: “Pa naj nasprotniki povedo, kdaj bo po njihovem mnenju paliativna oskrba razvita tako dobro, da bi lahko odprli razpravo o evtanaziji? Čez deset, dvajset let? In kaj bodo od tega imeli bolniki, ki bodo v tem času trpeli, česar tudi dobra paliativna oskrba ne bi odpravila?”
V zvezi s Keberovim priznanjem, da se bodo zaradi nerazvite paliativne oskrbe ljudje zatekali k asistiranemu samomoru, zdravnik in predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine dr. Igor Muževič na družabnem omrežju X kritično izpostavlja: “Kaj pa bo od ZPPKŽ imela večina trpečih oseb, ki bi jim dobro razvita paliativna oskrba pomagala (to so besede Kebra!), pa je ne morejo biti deležni? Tega vprašanja si Keber ne zastavi. Niti si ga ne rabi, ker je odgovor samoumeven.”
Soavtor zakona Dušan Keber praktično prizna, da se bodo ljudje zatekali k asistiranemu samomoru tudi zaradi nerazvite paliativne oskrbe. 👇
“Predlagatelji smo ponosni, da je ZPPKŽ okrepil razpravo o paliativni oskrbi, ki je zelo slabo razvita in bi lahko pomagala večini trpečih…
— Igor Muzevic (@igor_muzevic) November 15, 2025
Keber bi lahko kot minister poskrbel za razvoj paliativne oskrbe
“Uf, ko misliš, da so soavtorji ljudje širokega in pronicljivega uma, potem pa takšni argumenti…”, je v zvezi z argumenti Kebra izpostavil specialist urgentne medicine dr. Rok Petrovčič. Družinski zdravnik dr. Rok Ravnikar pa je na tem mestu opozoril, da je bil Keber pred 20 leti gospod minister. Po njegovih besedah bi tako lahko imeli paliativno oskrbo že 20 let. “Kdaj je bil najbolj primeren trenutek za razvoj paliativne oskrbe? Očitno pred 20 leti. Kdaj je naslednji najbolj primeren trenutek? Danes!”, je jasen Ravnikar, ki meni, da je zakon, ki uvaja asistiran samomor, za v koš.
Bolniki si želijo sočutja, ne smrti
“Bolniki nas prosijo, naj jim pomagamo živeti dostojno, ne umreti. Želijo si, da bi jim olajšali simptome, da ne bi bili sami in da bi ob njih stal zdravnik, ki razume”, medtem v luči bližajočega referenduma opozarja vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu asist. dr. Maja Ebert Moltara.
Slednja na podlagi izkušenj iz vsakodnevne prakse pravi, da bolniki, ki pridejo na oddelek in rečejo: “Ne zdržim več, naj bo čim prej konec,” to praviloma povedo, ker nimajo urejenih simptomov in so v hudih bolečinah. “Ko jim uredimo bolečino in zagotovimo podporo, se to sporočilo hitro spremeni”, je jasna zdravnica, ki opozarja na nevarnost ustvarjanja strahu: “Predlagatelji zakona na nek način izkoriščajo strah bolnikov in jim povzročajo še večje stiske.” “Če res želimo pomagati trpečim, sprejmimo zakon o paliativni oskrbi, ne zakon o smrti”, pa medtem opozarja pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj.
S. K.