Lov na politično plenjenje in kadrovski cunami je odprt v številnih pomembnih in velikih podjetjih, ki so v državni lasti. Marjan Šarec in njegovi glavni kadroviki ne popuščajo, s svojo miniaturno stranko SAB si zobe lomi tudi Alenka Bratušek. Še najudobnejše jim je v SD, kjer so svoje položaje že zdavnaj pridobljene položaje tudi ohranjajo, v stranki DeSUS pa so se oprijeli dobičkov iz slovenskih državnih gozdov.
Z vidika delitve plena premoženja podjetij v državni lasti in s tem povezanega političnega kadrovanja je za zdajšnjo reciklirano vlado pod vodstvom Marjana Šarca sedenje v vladi zelo pomembno. Letos se namreč izteče mandat številnim vodilnim v teh podjetjih, ponekod tudi mandat nadzornikov. Zato je lov na politično plenjenje, kadrovski cunami in nastavljanje politično korektnih – ne nujno tudi ustrezno strokovnih – kadrov za vladajočo koalicijo zelo pomembno. Lov je odprt in tudi to je eden pomembnejših razlogov, ki drži to koalicijo skupaj.
Brutalno kadrovanje in delitev plena
Politično kadrovanje in delitev plena je v vladi Marjana Šarca zelo brutalno. V koaliciji, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, so si nekatera področja razdelili, za nekatera velja tihi dogovor, v nekaterih pa brutalen boj predvsem med LMŠ, ki jo vodi Marjan Šarec, in SAB, ki jo vodi Alenka Bratušek. SD je stalnica v slovenskem političnem prostoru in ima svoje kadre že dodobra usidrane v posameznih podjetjih in ustanovah z državnim lastništvom. Tudi na področju športa, športne loterije, igralništva in podobno. Za državni Petrol pa tako velja, da je to podjetje, kjer je po oceni kar 80 odstotkov zaposlenih iz stranke SD ali njenih privržencev. Skratka, Petrol je predvsem odlagališče kadrov SD. Fevd SD so tudi slovenski gozdovi in s tem povezana v Židanovem času ustanovljena gospodarska družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., iz Kočevja. Gozdovi in les pa so v zadnjem času tudi fevd stranke DeSUS, ki jo za zdaj še vodi Karl Erjavec, saj so v kočevskemu podjetju nastavili veliko svojih ljudi, temu primerni so tudi denarni tokovi.
Največji apetiti v LMŠ
Največji apetiti pa so v Listi Marjana Šarca. Ob zadnji zamenjavi Tomaža Berločnika v Petrolovi upravi so bili v LMŠ zelo usklajeni s stranko SD. V upravi imajo na voljo pet položajev, kar bi lahko pomenilo za vsako od političnih strank vladne koalicije po eno. Petrol je tretja največja gospodarska družba v Sloveniji in ima tudi največje prihodke. Po Berločniku se za Petrol omenja več imen, ki bi lahko zasedla mesto predsednika ali članov uprave, in sicer iz vrst SD, LMŠ in SMC. Petrol ta čas kot predsednica uprave vodi Nada Drobne Popovič, članici uprave in delavski direktorici Iki Krevzel Panić pa mandat poteče decembra 2020.
Brutalna Bratuškova
Bratuškova si je v tej vladi nepričakovano izbrala mesto ministrice za infrastrukturo. Tega ni storila naključno. Iz pregleda je razvidno, da letos in v prihodnjem letu potečejo mandati v večjem številu podjetij v državni lasti, ki spadajo v ta resor. Kako brutalno lahko kadruje Alenka Bratušek, je dokazala v primeru družbe SODO, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo. Podoben vzorec je s spremembo akta o ustanovitvi lani poleti želela speljati še v družbah Eles in Borzen, vendar ji ni uspelo. S spremembo aktov bi ji bilo omogočeno neposredno kadrovanje v nadzorna sveta obeh družb. Ko so ji to preprečili, je na novinarski konferenci razlagala, da verjame, da bi si energetski lobi še naprej rad delil milijone iz energetike, a dokler bo ona ministrica in odgovorna, tega ne bo dovolila. Govorila je tudi o fantih, kako kradejo, nato pa utihnila. Očitno je nekje drugje dosegla svoje. Kadrovanje v drugih podjetjih je namreč v polnem teku, možnosti za zamenjave s politično “primernejšimi” kadri pa so odprte v HSE, GEN energija in več elektrodistribucijskih podjetjih.
Energetika in Dars
Konec aprila poteče mandat predsedniku uprave Elektra Celje Borisu Kupcu. Že v začetku marca se mandat izteče Borisu Soviču, predsedniku uprave Elektra Maribor. V začetku julija letos se mandat izteče še Urošu Blažici, predsedniku uprave Elektra Primorska. V preostalih dveh elektropodjetjih bo kadrovanje aktualno v naslednjih dveh letih. Tako se v Elektru Gorenjska in Elektru Ljubljana mandat predsednikoma uprave Ivanu Šmonu in Andreju Ribiču izteče v prvi polovici leta 2022. V letu 2020 se bo mandat iztekel Martinu Novšaku, generalnemu direktorju podjetja GEN energija. V Geoplinu Ljubljana se mandat predsednika uprave Boštjana Napasta izteče septembra 2021. Zelo zanimivo bo tudi dogajanje v Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars), kjer se 15. maja 2020 mandat izteče članu uprave Gašperju Marcu. Aprila 2021 se mandat izteče še predsedniku uprave Tomažu Vidicu, oktobra 2021 pa še članu uprave Viliju Žavrlanu. Že lani poleti pa so zamenjali člane nadzornega sveta. Dars je dobil tri nove nadzornike, kar kaže, da bo prišlo tudi do menjave pri vodenju družbe.
Šarec Telekoma ne da
Marca letos se izteče mandat Ranku Jelači, članu uprave Telekoma. Tomaž Seljak je podpredsednik uprave, saj Telekom ta čas nima predsednika, mandat pa se mu izteče maja 2022. Preostalima članoma uprave Matjažu Beričiču in Vidi Žurga mandat poteče v drugi polovici leta 2023, prav tako Špeli Fortin, delavski direktorici. V letu 2021 bodo potekli mandati tudi večini članov nadzornega sveta, nekaterim že aprila, kar pomeni, da se bo kadrovanje začelo že letos. Kadrovanje v Telekomu je v domeni Marjana Šarca in njegovega oprode Damirja Črnčeca. Oba sta lani poskrbela za to, da je bila z mesta predsednice nadzornega sveta Telekoma zamenjana Lidia Glavina, ki jo je na to mesto in tudi na mesto predsednice Slovenskega državnega holdinga (SDH) pripeljal Miro Cerar. Glavinova očitno ni bila povsem po volji Šarcu, zato je odšla z visoko odpravnino.
Na situ tudi dve banki
V Novi Ljubljanski banki (NLB) konec januarja 2020 poteče mandat članu uprave Laszlu Pelleju. Preostalima članoma uprave Andreasu P. Burkhardtu in Archibaldu Kremserju mandat poteče julija 2021. Takrat poteče tudi petletni mandat Blažu Brodnjaku, predsedniku uprave. Že letos pa bo prišlo do zamenjave članov nadzornega sveta, saj mandat poteče kar štirim članom, med njimi predsedniku Primožu Karpeju, članu Petru Grozniku pa mandat poteče septembra 2021. Država ima v NLB 25-odstotni lastniški delež plus eno delnico. Vendar pa je dosedanje ravnanje drugih lastnikov pokazalo, da so minili časi političnega barantanja z bančnim premoženjem. To se je izkazalo tudi junija lani, ko so se morali predstavniki države s predstavniki drugih delničarjev precej usklajevati, da so dobili nekaj svojih nadzornikov. V upravo NLB predvidoma s 1. februarjem pride tudi nov član, Čeh Petr Brunclik. Abanko je vlada lani prodala ameriškemu skladu Apollo, ki je tudi lastnik Nove Kreditne banke Maribor. V Abanki decembra 2020 poteče petletni mandat članu uprave Mateju Matzeletu Golobu, januarja 2021 pa še predsedniku uprave Jožetu Leniču. Lenič je znan kader LDS in nato stranke Zares v domeni glavnega kadrovika v državi in zaupnika Kučanovega Foruma 21 Gregorja Golobiča. S tega vidika se Leniču ne bi smel skriviti las, najverjetneje bo temu podlegel tudi Šarec.
Bo politika stegnila prste tudi po Krki in Pošti Slovenije?
Mandat predsedniku uprave Jožetu Colariču in vsem članom uprave (Davidu Bratožu, Alešu Rotarju in Vinku Zupančiču ter delavski direktorici Mileni Kastelic) se iztečejo konec leta 2021. Letos se izteče mandat predsedniku nadzornega sveta Jožetu Mermalu in namestniku predsednika Andreju Slaparju ter članom Julijani Kristl in Borisu Žnidariču. Vladajoča koalicija bo v Krko nedvomno poslala svoje ljudi, saj bodo novi nadzorniki imenovali tudi novega predsednika uprave. Colariča naj bi po utečenih Krkinih pravilih nasledil David Bratož, če bo res tako, pa bo odvisno predvsem od politike. Pred časom so se pojavljala druga imena, ki naj bi jih v Novo mesto pripeljala politika, med drugim Borut Jamnik. Na Pošti Slovenije avgusta poteče mandat članu poslovodstva Andreju Rihterju, generalnemu direktorju Borisu Novaku in članu poslovodstva Vinku Filipuču mandat poteče v prvi polovici leta 2022. Letos bi lahko prišlo tudi do menjave članov nadzornega sveta, saj mandat potečeta dvema predstavnikoma zaposlenih Alešu Arnejčiču in Božidarju Pograjcu.
Vida Kocjan