Slovensko zdravstvo se spreminja v podobo dežel tretjega sveta, vojnih območjih ali pa držav, kot je Venezuela. V oddaji Tednik so prikazali stanje na gastroenterološki kliniki, ki veliko bolj kot na moderno zdravstvo spominja na razmere v času najhujših vojnih bitk. “Morali bi to narediti, to ni več normalno, da so pacienti takole pred sobami. Ljudje spijo na hodnikih. To je žalostno. Prihajam s Kosova, samo že dolgo živim tukaj. Ampak tega na Kosovu nisem videl,” je sramotno stanje komentiral dolgoletni prebivalec Slovenije s Kosova.
To je le ena izmed šokantnih izjav v prispevku o stanju na gastroenterološki kliniki v Ljubljani. Za primerjavo lahko navedemo, da se slovenski zdravstveni sistem nahaja na 37. mestu med 190 državami na svetu, medtem ko Kosova sploh ni na seznamu. Resnično se vodilni na UKC Ljubljana, ministrstvo za zdravje pod vodstvom bivšega šefa UKC Ljubljana Aleša Šabedra ter predsednik slovenske vlade Marjana Šarec lahko zamislijo, ko bivši prebivalec Kosova ugotavlja, da imamo slabše in veliko bolj katastrofalne razmere kot pri njih.
V prispevku vidimo marsikaj takšnega, da lahko vsakega državljana enostavno zmrazi. Na omenjeni kliniki zdravijo onkološke bolnike in bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dnevno bi lahko na kliniki pregledali do 16 pacientov, pregledajo jih približno 40. Procesi kemoterapije potekajo v čakalnicah in na trdih stolih. “Vprašal sem se, ali moram stol s sabo prinesti,” se je šokirano vprašal eden izmed bolnikov. Zgodilo se jim je tudi to, da jim je zmanjkalo stolov in so si jih izposodili iz tajništva.
V majhni sobi zdravijo tudi do 15 pacientov, vtičnice na hodnikih pa uporabljajo za zdravljenje bolnikov s kemoterapijo
Električne naprave pa priklopijo kar v vtičnice na hodniku. Procesi kemoterapije so dolgotrajni, tudi do 5 ali 6 ur. Včasih se zgodi, da kakšen pacient na hodniku zaradi slabosti pobruha drugega pacienta. “Kaj takega si v današnjem svetu ne morem predstavljati. Za bolnike, ki ležijo na hodnikih, ampak na urgentnem oddelku … to, kar sem jaz videla, je nepojmljivo. Njihova soba je velika kot naša dnevna soba, v njej pa 10 do 15 bolnikov. Zdravniki delajo za enim pultom, ki je slabši kot v vsaki drvarnici,” je šokirana še druga obiskovalka.
Še nekdo, ki pretirava in straši ljudi in mlade, ki se odločajo ali bi se šolali v zdr. poklic?! Niste slišali danes @JaniModern , ki nam je vsem povedal, da se vse to izpostavlja samo zato, da bi bili všečni ljudem. Naš zdr. sistem je #thebest pravi @LenartJoze. #nemorešverjet https://t.co/wiVYBPIC8G
— Jelka Godec (@jelka_godec) December 9, 2019
“Sramota, to je sramota,” je šokirana zastopnica pacientovih pravic
Sramoto na gastroenterološki kliniki je videla tudi zastopnica pacientovih pravic Mojca Mehkota. Ob pogledu na stanje v tej kliniki je bila prizadeta in šokirana. Povedala je, da so pacienti pripravljeni potrpeti preveč in da ni dobila nobenih pritožb pacientov iz te klinike. “Ne samo za enega bolnika, to so neprimerne razmere. To je za vrhunsko zdravstveno ustanovo, kot je Univerzitetni klinični center, sramota. To je res sramota. Če primerjamo prostore v drugih javnih ustanovah, ki so za njihovo dejavnost prerazkošni, za zdravstvo ne najdemo ustreznih sredstev, da bi pacientom omogočili minimum, udobje, ki ga morajo imeti pri takšnih zahtevnih zdravstvenih posegih.”
Borec proti zdravstveni korupciji Blaž Mrevlje prst usmerja v vodstvo klinike
Prispevek v oddaji Tednik pa je s popolnoma drugega vidika pogledal borec proti zdravstveni korupciji v Sloveniji dr. Blaž Mrevlje. Za slabo stanje krivi vodstvo klinike, ki zaradi pregrešno dragih zdravil ter pripomočkov krči proračun problematične klinike. “Če bi gastroenterologi v UKC Ljubljana zahtevali znižanje cen samo zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev, ki se uporabljajo na gastroenterološki kliniki, bi imeli že zdavnaj novo. Tako da je bilo današnje jamranje v kamere precej patetično. Je pa nova nujna.”
https://twitter.com/mrevlje/status/1204146884534841346
V kaotičnih razmerah na gastroenterološki kliniki bodo pacienti trpeli še veliko časa, slovenska vlada kljub presežku ne načrtuje gradnje nove klinike v prihodnjih dveh letih
Nova klinika je glede na razmere nujno potrebna, saj s strehe pada omet na naključne obiskovalce. Stavba gastroenterološke klinike je stara že 120 let in je v katastrofalnem stanju. Nova klinika bi po besedah generalnega direktorja UKC Ljubljana Janeza Poklukarja stala od 20 do 40 milijonov evrov, vendar ministrstvo za zdravje nima načrtovanih finančnih sredstev za gradnjo nove klinike v potrjenih dveh proračunih za naslednji dve leti.
Ob tem se lahko vprašamo, komu bo vlada namenila načrtovanih 400 milijonov presežka, kot se z “najboljšim proračunom v Evropi” rad pohvali slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj.
Luka Perš