Po tem ko so slovenske nevladne organizacije, kot so Mirovni inštitut, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU ter Kulturni center Danilo Kiš, v javnem pismu obsodile izjavo evropske komisarke Marte Kos, ki je srečanje s srbskim predsednikom Vučićem označila za konstruktivno, je zdaj odprto pismo na Kosovo naslovilo še 100 srbskih organizacij, naj vendarle ukrepa, izpostavili so tudi politični pregon nasprotnikov Vučića.
Spomnimo, da so slovenske nevladne organizacije besede Marte Kos označile za “škandalozne, zahrbtne in hinavske”. Sedaj pa se pridružujejo tudi številne srbske nevladne organizacije, ki so v odzivu na nedavne politične represije v Srbiji pozvale Kosovo, naj ukrepa in pritisne na srbske oblasti, da ustavijo zlorabo pravosodnih in varnostnih institucij za politične obračune.
Več kot 100 organizacij civilne družbe, neformalnih in aktivističnih skupin, med katerimi so levičarske, okoljevarstvene, feministične, je poslalo pismo evropskim institucijam in Marti Kos s pozivom, naj nemudoma ukrepajo zaradi političnega pregona in priprtja aktivistov iz Novega Sada, ki so bili aretirani zaradi domnevne “priprave dejanja proti ustavni ureditvi”.
Gre za člane študentske skupine STAV in Pokreta slobodnih građana (PSG), katerih aretacija je sprožila številne kritike doma in v tujini, vključno s pozivi k nujnemu ukrepanju na mednarodnem nivoju. Pismo so podpisali tudi družinski člani aretiranih aktivistov.
Šest aktivistov, med njimi študenti in profesorji iz Novega Sada (Lazar Dinić iz STAV-a ter člani PSG Mladen Cvijetić, Marija Vasić, Lado Jovović, Davor Stefanović in Srđan Đurić), so namreč že več kot dva tedna v priporu, potem ko so jim sodišča izrekla 30-dnevno priporno kazen zaradi domnevnih političnih dejanj, utemeljenih na avdioposnetku zasebnega pogovora, ki so ga pridobili z zlorabo varnostnih služb.
Aretacije so po besedah nevladnih organizacij potekale brez možnosti pravične obrambe, saj so zagovorniki osumljenih šele 18 dni po izreku pripornega ukrepa dobili vpogled v dokazne materiale, kar je še dodatno okrepilo sum, da gre za politični, ne pa pravičen sodni proces. Ostali aktivisti, ki so bili prisotni na prisluškovalnem sestanku, niso več v državi, saj se bojijo, da bi se ob vrnitvi soočili z represijo, zato se zdaj skrivajo. Stanovanja njihovih staršev so v zadnjem času večkrat preiskali, pravijo v pismu.
Več kot 100 organizacij je pismo naslovilo tudi komisarju za človekove pravice Michaelu O’Flahertyju, komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu, Emanuelu Giaufretu (Delegacija EU v Srbiji), poročevalcu EU za Srbijo Toninu Piculi, Evropskemu sodišču za človekove pravice, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter Odboru Evropskega parlamenta za človekove pravice, s pozivom, da nemudoma ukrepajo.
Pismo zahteva, da evropske institucije pritisnejo na srbske oblasti, da priprtim aktivistom omogočijo obrambo s prostosti, saj je njihova aretacija politično motivirana, da vsem obtoženim omogočijo pošteno in nepristransko sojenje v skladu z osnovnimi načeli pravne države, da prenehajo zlorabljati pravosodne in varnostne institucije za politične obračune, kar je v nasprotju z demokratičnimi vrednotami, h katerim stremi EU.
Srbski levičarji v pismu tudi izpostavijo, da je prejšnji teden v Ljubljani potekal sestanek predstavnikov novosadske opozicije in aktivističnih skupin s komisarko Marto Kos, kjer so ji predstavili aktualno situacijo glede aretiranih aktivistov. Dogovorjeno je bilo, da se bodo nevladne organizacije, opozicija in aktivisti iz Srbije pisno obrnili na evropske institucije s pozivom k nujnemu ukrepanju. Sicer pa zastavljajo tudi vprašanja. Zanima jih, kako so pridobili avdioposnetek, kdo je nepooblaščeno prisluškoval političnim nasprotnikom režima, kdo je posnetek posredoval medijem in po čigavem naročilu, še preden je bilo tožilstvo seznanjeno s primerom. Zakaj obtoženim ne omogočijo poštenega sojenja, zagovorniki osumljenih so namreč šele po 18 dneh dobili vpogled v dokazne materiale, ter zakaj so avdioposnetke koordinirano predvajali na provladnih televizijah, kar je jasno nakazovalo, da je bil cilj politična diskreditacija in zastraševanje nasprotnikov režima.
Pismo nadalje opozarja tudi na številne druge primere represije v Srbiji, vključno z nezakonitim prisluškovanjem novinarjem in aktivistom, ugrabitvami, napadi na fizično in psihično integriteto ter omejevanjem svobode izražanja. Podpisniki opozarjajo, da so te kršitve človekovih pravic nesprejemljive in nasprotujejo evropskim standardom, ki jih mora Srbija spoštovati, če želi napredovati v procesu pristopa k Evropski uniji.
Sara Kovač