Legenda pravi, da ima velikonočni zajec poganski izvor, saj je nemško boginjo plodnosti Eostre simboliziral prav ta simpatični sesalec.
V krščanski praznik, ki prvenstveno slavi vstajenje Jezusa Kristusa, so se umestili pirhi, šunka, hren in druge dobrote. Prav tako pa je ob piščančkih glavno vlogo prevzel zajec, poroča Večernji list.
Osrečeval je otroke po svetu
Legenda pravi, da “korenine” velikonočnega zajca segajo v poganski običaj Anlgosaksoncev, prav tako pa je nemško boginjo plodnosti Eostre predstavljal prav zajec, ki simbolizira plodnost. Zgodba pojasnjuje, da je zajec srečal boginjo in ji poklonil velikonočni pirh, ki ga je našel v gozdu. V zameno je Eostre revnemu dolgouhcu ponudila bivanje v dvorcu, kot edino nalogo pa mu je naložila darovanje okrašenih in pobarvanih jajc otrokom po celem svetu. Boginja je imela otroke namreč zelo rada, saj so ti simbolizirali rojstvo in nedolžnost.
Danes mu pravimo velikonočni zajec, saj je prva nedelja po polni luni v času pomladnega enakonočja prav Velika noč – krščanski praznik, v katerega je vskočil tudi zajec.
Prinesli so ga nemški migranti
Po nekaterih legendah je običaj velikonočnega zajca prišel v Ameriko leta 1700 z nemškimi imigranti, ki so takratno evropsko tradicijo prinesli tudi v Pensilvanijo. Takratni “Osterhase” je popolnoma prevzel zahodno kulturo in je danes del močne komercialne ponudbe tega praznika.
“Modernizacija” oziroma komercializacija velikonočnega praznika sedaj vključuje tudi čokoladna jajčka, druge sladkarije in okrašene košare. Nekateri verniki velikonočnega zajca sicer ne priznavajo kot pravi simbol največjega krščanskega praznika, saj tudi Biblija te živali ne povezuje s slavljenjem vstajenja Božjega Sina.
Prav tako zajec ni edina žival, ki jo povezujejo z veliko nočjo. V Nemčiji slavijo lisico, na Švedskem kukavico, v Avstraliji pa vrečarje (kenguruje in koale).
M. P.