Preganjanje kristjanov se je leta 2024 po vsem svetu močno povečalo, pri čemer je več kot 380 milijonov kristjanov trpelo visoko stopnjo preganjanja in diskriminacije, kaže poročilo Open Doors, objavljeno v sredo.
Skupina za varovanje človekovih pravic Open Doors je objavila svoj World Watch List 2025, na katerem je razvrščenih petdeset držav, v katerih je najbolj nevarno biti kristjan.
Zaradi svoje vere je bilo po umorjenih 4476 kristjanov, oskrunjenih je bilo 7679 krščanskih cerkva in zgradb, kar pa je najbolj mračno in osupljivo, je dejstvo, da je število kristjanov po vsem svetu, ki se soočajo z visoko stopnjo preganjanja in diskriminacije, več kot 380 milijonov. Po vsem svetu je vsak sedmi kristjan preganjan. Za kristjane v Afriki je številka še višja: celih 20 odstotkov jih živi v preganjanju. Medtem sta v Aziji dva od petih kristjanov preganjana zaradi svoje vere, kar je osupljivih 40 odstotkov, pravi poročilo.
Na vrhu svetovnega seznama opazovalcev je ponovno Severna Koreja, ki je zasedla tudi prvo mesto v ugotovitvah WWL 2023. Severna Koreja je uradno ateistična država, ki jo vodi brutalni komunistični režim, ki je še posebej sovražen do kristjanov. Kot ugotavlja WWL, je odkritje, da si kristjan v Severni Koreji, dejansko smrtna obsodba.
Izgnane kristjane ubijejo na kraju samem ali pa deportirajo v delovna taborišča kot politične zločince, kjer se soočijo s trdim delom, ki ga le redki preživijo, ugotavlja poročilo. Ocenjuje se, da je več deset tisoč kristjanov zaprtih v delovnih taboriščih po vsej državi.
V Severni Koreji kristjani nimajo svobode in skoraj nemogoče je, da bi se verniki zbrali ali srečali pri bogoslužju. Tudi posedovanje Svetega pisma je hudo kaznivo dejanje, ki bo strogo kaznovano, navaja poročilo.
Preganjanje v osmih od desetih držav, v katerih je najnevarnejše biti kristjan, spodbuja radikalni islam, ki je še vedno najmočnejše gonilo preganjanja kristjanov po vsem svetu. V muslimanski Somaliji, ki je na primer druga na seznamu, je “slediti Jezusu vprašanje življenja in smrti”, navaja poročilo. Militantna muslimanska teroristična skupina al-Shabab s sedežem v Somaliji je večkrat izrazila željo po izkoreninjenju kristjanov iz države, in ko jih odkrijejo, vernike pogosto ubijejo na kraju samem. Ta skupina uveljavlja strogo obliko šeriata (islamskega prava) in se vedno bolj osredotoča na iskanje in odpravo krščanskih voditeljev iz države, poroča Breitbart.
Somaliji sledijo Jemen, Libija, Sudan, Eritreja, Nigerija, Pakistan, Iran in Afganistan na 10. mestu. Čeprav je bilo v Nigeriji zaradi vere umorjenih manj kristjanov v primerjavi z lanskim letom, ostaja za kristjane nesorazmerno smrtonosna, saj jih 3100 plača najvišjo ceno za svojo vero. Na žalost je bilo več kristjanov ubitih zunaj Nigerije, veliko v državah podsaharske Afrike, kot so DR Kongo, Burkina Faso, Kamerun, Niger.
V več državah na svetovnem opazovalnem seznamu se je protikrščansko nasilje povečalo. Čeprav so bili konteksti različni, bodisi strogo nadzorovane avtokratske države bodisi države, ki so nestabilne zaradi šibke vlade ali državljanske vojne, je bil rezultat enak: ciljanje na krščanske skupnosti, uničenje življenj, domov in cerkva ter ogromen pritisk na vernike.
Cerkve potisnjene v ilegalo
Kristjani na Bližnjem vzhodu in v drugih državah na svetovnem seznamu opazovalcev so potisnjene v ilegalo. Krščanska izolacija in propad cerkva sta bila ponavljajoč se vzorec v več državah. Po več kot desetletju vojne, katastrofe in neizprosne krize se je cerkev v Siriji znatno zmanjšala, po vojni med Izraelom in Hamasom, ki se je začela oktobra 2023, pa so krščanske skupnosti v Gazi in na Zahodnem bregu prišle na rob izumrtja. V Gazi je bilo ubitih najmanj 33 kristjanov, večina hiš pa je bila med nasiljem uničenih. Številne krščanske družine so se preselile v tujino ali poskušajo oditi.
Na Kitajskem neregistrirane cerkve, ki jih je vlada nekoč tolerirala, zdaj veljajo za nezakonite zaradi predpisov. Državno odobrene cerkve so pod močnejšim ideološkim pritiskom in novi zakoni pošiljajo pastorje na indoktrinacijske seje, kjer jih pozivajo, naj ustrezno pridigajo. Manjše kongregacije so bodisi prisiljene, da se združijo v večjo cerkev, ki jo je lažje nadzorovati, ali pa svoje štipendije odpeljejo v podzemlje, v izolirane domače skupine.
A.H.