V stranki SLS se zadnje čase dogajajo čudne stvari. Po eni strani se na vse pretege trudijo iz stranke izolirati človeka, ki je odgovoren za njihov uspeh na evropskih volitvah – Petra Gregorčiča. Na drugi strani si nekatere struje znotraj stranke želijo povezovanja z NSi. Medtem ima njihov predsednik hudo težavo pojasnjevanja, ali ima diplomo ali je nima. Podjetnik Štrancar pa razkriva, da je stranka najbrž v resnici že davno bankrotirala.
Ustanovitelj mednarodnega podjetja Bia Separations, podjetnik Aleš Štrancar, razlaga, da je stranka SLS njemu oz. mediju Domovina, čigar solastnik je, še vedno dolžno 7 tisoč evrov. Predsednik Marko Balažic naj bi mu poplačilo dolga večkrat obljubil, a na koncu dolga nikoli niso poravnali. Stvar je prišla celo tako daleč, da je šel Štrancar v izvršbo na podlagi verodostojne listine, a ga je pričakalo neprijetno presenečenje – na podlagi sklepa o izvršbi ni bilo kaj za “zarubiti”; račun SLS je namreč prazen!
Če se račun ne poravna, bo Štrancar predlagal stečaj SLS
Štrancar je za naš medij povedal, da če račun ne bo poravnan, bo podjetje Domovina vložilo predlog za stečaj SLS-a, da se poplača iz stečajne mase. Pri tem nam je zaupal tudi, da je SLS za EU volitve podprl z 20 tisoč evri osebne donacije in je zato na neplačevanje računa njihovemu podjetju še toliko bolj občutljiv.
“Kot državljan bi si želel, da so vse politične stranke, ki izkazujejo izgube, nemudoma izbrisane iz registra strank. Voditeljem strank, ki svojega “podjetja” niso sposobni voditi, pa bi država morala prepovedati politično angažiranje za vsaj pet let. Kako bodo upravljali z državnim proračunom, če še proračuna svoje stranke ne obvladajo?!” se sprašuje Štrancar.
Lahko bankrotirane stranke upravljajo z državnim proračunom?
Vprašanje je smelo: v slovenski politiki smo že dolgo priča negospodarnemu poslovanju političnih strank, ki hodijo nevarno blizu bankrota kljub temu, da so izdatno priključene na proračun. V slovenskem prostoru je edina zares finančno stabilna stranka SDS, vse druge pa so v bolj ali manj kritičnih dolgovih – letos so denimo Socialni demokrati na kongresu razkrili, da so že milijonu dolga iz preteklosti dodali še nov milijon, tako da so zdaj zadolženi za skoraj dva milijona.
Postavlja se vprašanje, kaj se zgodi, ko takšni neučinkoviti sistemi svoje kadre postavljajo v nadzorne svetove in uprave pomembnih državnih družb. Spomnimo, da je za SD bil vzor podjetništva propadli, bankrotirani Sandi Češko, ki se je na koncu želel reševati s pomočjo PID-ovskega tajkuna Darka Horvata.
Si želimo ponovitev takih debaklov tudi na desnici? Desnica bi si kaj takšnega težko privoščila, saj nima medijskega moratorija na kritično poročanje, kot ga uživa levica. Štrancar ima prav, da lahko s proračunom upravljajo le ljudje, ki obvladajo vsaj proračun svoje politične stranke. Slovenska desnica si to zasluži.
Kot smo že poročali, je bilo na klavzuri stranke SLS vroče. Ker se nekatere struje znotraj stranke borijo izločiti kandidata za evropskega poslanca Petra Gregorčiča, je v stranki zavrelo – nekateri odbori pa so izražali neodobravanje ob tem, da se Gregorčiča na nek način izolira iz stranke. Za zdaj Balažic meni, da še uživa zaupanje stranke, čeprav je jasno, da na terenu vre. Pred kratkim je v javnost prišla še afera z domnevno lažjo o Balažicevi diplomi, ta naj bi namreč neresnično navajal, da je “diplomirani politolog”.
M. I.