Če se človek sprašuje, kako je mogoče, da aktualna vlada ne prisluhne potrebam državljanov in gospodarstva, ki vedno težje krmarijo skozi visoke cene energentov in živil, je odgovor na dlani. Vladajoča koalicija je namreč iniciativi Glasu “ljudstva”, ki združuje 109 organizacij in civilnodružbenih iniciativ, pred volitvami obljubila trajnostno odrast, ki jo opredeljuje kot krčenje proizvodnje (torej ukinjanje delovnih mest) in potrošnje. Kdor pač konec koncev denarja nima, ne more ravno veliko trošiti.
Pred državnozborskimi volitvami je Glas ljudstva, katerega najbolj prepoznaven obraz je nedvomno frontman petkovih protivladnih protestov v času Janševe vlade Jaša Jenull, oblikoval širok seznam zahtev za politične stranke, do katerih so se te, ki so to želele, tudi opredelile. Med temi strankami so bile seveda stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki tvorijo aktualno oblast.
V Glasu ljudstva so glede omenjenih zahtev po volitvah zapisali, da se njihovo delo s 24. aprilom ni končalo. “Na podlagi zavez političnih strank, ki si jih lahko ogledaš spodaj, bomo novi vladi gledali pod prste in poskušali z njo tudi aktivno sodelovati ter tako zagotoviti, da bodo politiki in političarke v tem mandatu držali svojo besedo,” so namreč zapisali. Glede na to, da smo lahko ne dolgo nazaj videli, kako se je ravno Jenull znašel na sestanku pri ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, je nedvomno zastrašujoče, da so stranke koalicije anarholevičarjem na področju trajnostnega gospodarstva in javnih storitev strinjale z uničevanjem industrije.
Treba je vzpostaviti transparenten sistem vključujočega strateško-razvojnega načrtovanja ter gospodarstvo usmerjati v podporo realizaciji strateških družbenih in okoljskih ciljev razvoja Slovenije, ne pa ga imeti za področje, ki je samo sebi namen. Tudi načrtovanje proračuna je treba z vključujočimi in transparentnimi postopki usmeriti k strateškim dolgoročnim ciljem trajnostne odrasti gospodarstva in družbe. Trajnostna odrast je opredeljena kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki pa vodi v povečanje blagostanja človeka in izboljšanje ekoloških pogojev ter enakost na planetu. Zavzemati se je treba za trajnostno odrast gospodarstva in družbe, ki nam bo pomagala živeti v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi viri v okviru novih oblik demokratičnih institucij.
Obljubljati, da se boš kakorkoli zavzemal za krčenje proizvodnje, ki pomeni uničevanje industrije, je naravnost pogubno. Industrija namreč predstavlja gonilo gospodarskega razvoja države, prav tako pa ta v veliki meri prispeva tudi k ustvarjanju bruto domačega proizvoda. V Sloveniji industrija nedvomno predstavlja pomemben del gospodarstva, saj veljamo za eno izmed najbolj industrializiranih držav Evropske unije. Industrija sodeč po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ustvari 24 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. Po podatkih Statističnega urada za leto 2020 je bilo v industriji v Sloveniji aktivnih 21.978 podjetij. 92 odstotkov industrijskih podjetij je bilo registriranih v predelovalnih dejavnostih, v njih pa je bilo zaposlenih 214.694 oseb. Od prodaje je slovenska industrija v letu 2020 ustvarila 30,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je predstavljalo 26,7 odstotka glede na celotno gospodarstvo.
V državi je bila za obdobje od leta 2021 do leta 2030 sprejeta Slovenska industrijska strategija, ki si je za enega izmed glavnih ciljev za leto 2030 zastavila dvig produktivnosti dela, merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega, na 66.000 evrov. Da bo kaj takega izziv doseči, najbrž ni potrebno posebej poudarjati, če bodo vladajoči pričeli pod pretvezo varovanja okolja riniti v zid in v tako negotovih razmerah šli v popolno izvrševanje podane zaveze. Dejstvo je, da je že tako ali tako odnos do gospodarstva zaradi neposluha in nenehnega strašenja s takšnimi in drugačnimi davki takšen, da si človek niti pomisliti ne upa, kako bi bilo lahko še slabše. Nedvomno pa bi se vladajoči morali obnašati bolj odgovorno in bi morali bolj kot nevladnikom nedvomno prisluhniti stroki, katero so sicer pred volitvami dajali na takšen piedestal. Anarhosocialisti imajo namreč preveč zamegljen pogled in ne dojamejo, da socializem ne deluje nikjer in nikoli.
Ana Horvat