Robert Golob je včeraj napovedal, da bo ta teden “spremenil celoten sistem in celotno krajino na področju zdravstva”. Napovedal je tudi, da bo v sredo podpisal dogovor za odprtje tretje medicinske fakultete pri nas. Stroka sicer meni, da je večja “produkcija” domačih zdravnikov ustrezna pot, a se upravičeno boji, da bo spet ostalo le pri piar akciji in podpisu dogovora. Prav tako so skeptični do njegove resnosti, saj bi ta sredstva, ki jih “že imajo”, lahko že zdavnaj uporabili za večanje kapacitet ljubljanske in mariborske medicinske fakultete, je povedal zdravnik Rok Ravnikar.
Premier Robert Golob je na seji DZ obljubil, da naj bi se prva generacija študentov vpisala leta 2027. A to vsekakor ni urgentno reševanje zdravstva, saj študij traja šest let, sledi praksa, specializacija. Sicer pa še pravi, da se bodo dela začela še v času te vlade, malo kdo pa mu – glede na pretekle izkušnje z realizacijo obljub – verjame.
“Denar za novo stavbo v načrtu razvojnih programov za obdobje 2024–2027 je že zagotovljen,” je dejal Golob. Zakaj se potem obstoječim medicinskim fakultetam ne zagotovi večje kapacitete? Oba dekana sta že pred letom dni poudarila, da bi lahko fakulteti ob izgradnji dodatnih prostorov in kadrovskih okrepitvah povečali vpisna mesta. Morda skupno celo za več, kot jih nameravajo sprejeti v novo fakulteto, saj pričakujejo 100 novih vpisnih mest.
Povečevanje vpisov je že spodletela obljuba vlade
Z večanjem kapacitete pa so povezane tudi kadrovske težave, saj je ob povečevanju vpisnih mest treba zagotoviti več profesorjev. Če jih niso mogli zagotoviti za namene že obstoječih fakultet, kako jih bodo zagotovili zdaj? Spomnimo se namreč, da so že v začetku leta 2023 o povečanju vpisa razpravljali na strateškem svetu za zdravstvo, katerega predsednik je kirurg Erik Brecelj. Takrat je Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da bosta vlada in ministrstvo naredila vse, da uredita financiranje in prostore obeh medicinskih fakultet. A pri tej vladi prepogosto ostaja pri obljubljanju in tako je bilo tudi v tem primeru.
Zdravnik Ravnikar: Napoved ne bo rešila zdravstva
Zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar, ki sicer zagovarja nove vpise, pa opozarja, da to ne bo rešilo zdravstva. “Povečanje števila zdravnikov družinske medicine z 820 na 1200 v desetih letih nam ne pomaga veliko, če ti zdravniki ne opravljajo dela v ambulanti družinske medicine za polni delovni čas. Zdravniki družinske medicine obstajajo, ampak ne želijo opravljati tega dela pod danimi pogoji v zadostni meri. Leta 2013 je ZZZS financiral (zagotovil) 856 nosilcev timov družinske medicine. Leta 2024 pa 946. Gre zgolj za 10 % porast v 10-ih letih”.
Najdaljša pot do zdravnika je od začetka šolanja do konca specializacije; nekaj krajša je z uvozom zdravnikov iz tujine. Najkrajša in najhitrejša pot je, če zdravnike, ki so tu pri nas doma – izobraženi in z licenco – prepričaš, da se vključijo v naše javno zdravstvo, je pojasnil. “Ne s prisilo. S pogoji dela. In tako velja za vse zdravstvene delavce, ki jih primanjkuje. Samo produkcija diplomantov ne zagotavlja še nič javnega zdravstva, to vam lahko povedo v državah nekdanje YU.”
Vsem navdušencem, ki so s stoječim aplavzom sprejeli napoved @vladaRS o ustanavljanju tretje medicinske fakultete v Sloveniji, bi med drugim v razmislek posredoval priloženo statistiko.
Povečanje števila zdravnikov družinske medicine z 820 na 1200 v desetih letih nam ne pomaga… pic.twitter.com/3ncJ3L68nJ
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) May 21, 2024
Golobovi ukrepi temeljijo na grožnjah zdravnikom
Golob je včeraj med ukrepi za krepitev javnega zdravstva naznanil tudi “radikalne spremembe in da bomo končno prišli do čistih računov glede tega, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost.” Tako bodo po njegovih napovedih v zakonskem besedilu potegnili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Ponovil je še staro floskulo, da je zdravstvo “prva prioriteta te vlade”. A se zdravstva loteva z grožnjami zasebnikom: “dvojna praksa se je v sistemu razširila prek vseh meja,” je dejal.
Najbolj škodljiva obljuba vlade
Stranka SDS je do slednjega zelo ostra in meni, da je popolna razmejitev zasebnega in javnega v zdravstvu ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, ki jih je zapisala v koalicijski pogodbi. V NSi so tudi kritični do napovedi o medicinski fakulteti v Kopru, češ da je to le predvolilna obljuba in preusmerjanje pozornosti. “Zdravnikov, o katerih je danes govoril, v sistemu ne bo še 10 let. Do takrat bo javni zdravstveni sistem razpadel. Pa tudi, kje ima predsednik vlade resurse, kje ima profesorje in asistente, da bo še eno fakulteto opremil s strokovnjaki?”
Zdravnica Alenka Forte o Golobovi napovedi gradnje nove medicinske fakultete
1. Ali menite, da bo obljuba o gradnji nove medicinske fakultete realizirana?
V času naše vlade 2020-2022 smo sprejeli Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, po katerem je trenutna vlada primorana zagotoviti dodatna vpisna mesta enovitih magistrskih študijskih programih Medicine (55 mest) in Dentalne medicine (5 mest) na Univerzi v Ljubljani ter Splošne medicine (20 mest) in Dentalne medicine (24 mest) na Univerzi v Mariboru, ki se izračunajo ob upoštevanju vrednosti 11.688,80 EUR na vpisno mesto za študijsko leto.
Vendar se bojim, da obljuba izgradnje nove Fakultete za medicino na Univerzi na Primorskem na žalost ne bo realizirana, saj še Univerzi v Mariboru, ki ima že dve leti pripravljeno dokumentacijo za izgradnjo širitve za namene zagotavljanja novih vpisnih mest, na njihovo vlogo za sofinanciranje na Ministrstvu za zdravje niso odgovorili. Vsaj tako piše v Programu dela za leto 2024 Univerze v Mariboru.
Torej Ministrstvo za zdravje Univerzi v Mariboru ne more podati niti odgovora, hkrati pa Robert Golob daje visokoleteče obljube za izgradnjo Fakultete na drugem koncu Slovenije. To ne vliva nobenega zaupanja, na žalost, le predvolilni pesek v oči.
2. Ali je to trenutno pravi način urgentnega reševanja zdravstva? Vpis naj bi bil l.2027.
Zagotavljanja vpisa na že obstoječih univerzah ter z drugimi prostorskimi in kadrovskimi okrepitvami bi bilo nedvomno hitreje kot pa izgradnja nove fakultete ter pridobivanje gradbene dokumentacije, kar lahko traja kar nekaj let. Zakaj se Univerzi v Mariboru ne odobri širitve, dokumentacijo (DIIP) namreč že imajo, do gradbene dokumentacije je krajša pot, kot pa na Primorskem? Bojim se, da so poleg predvolilnih praznih obljub in peska v oči v ospredju neki drugi interesi in zdravstvo ni prvi interes te vlade8 pogledati kdo sodeluje v Strateškem svetu za zdravje pri VRG, kdo je tam najbolj servilen in ima na grbi že ” korupcijska tveganja” zaradi predvidene obvezne akreditacije vseh dzravstvenih ustanov!!).
3. Ali bi bilo bolj smiselno povečati vpise na že obstoječih fakultetah?
Nedvomno, rešitev je povečanje vpisa ter urediti pogoje za delo zdravnikov ter drugih zdravstvenih sodelavcev v Sloveniji. To ponavljam že vrsto let. Namreč, dokler ne uredimo delovnih pogojev zdravnikov, karierno pot, primerno nagrajevanje za 40- urni delovnik, bo z povečevanjem vpisa na medicinske fakultete Slovenija le ” valilnica kakovostnih kadrov”, ki se takoj ali ko so strokovnjaki v najboljših letih, zaposlijo izven Slovenije.
A. G.