“Referendumsko preverjanje tako pomembne materije, kot je zagotavljanje virov Slovenski vojski in s tem delovanjem slovenskega nacionalno varnostnega sistema je neprimerno iz dveh razlogov: prvi se nanaša na izjemno pomembno strokovno področje, za kar je prav prisluhniti realnim argumentom in nikakor nebi smel postati del potencialnega populističnega razlaganja vprašanja delovanja nacionalnega varnostnega sistema, drugi pa se nanaša na državotvorno držo politikov, ki imajo s svojo izvolitvijo vso odgovornost sprejemanja pomembnih, a tudi včasih težkih odločitev. Ne poznam primera, kjer bi organizirali referendum o tako pomembni temi, kot je vprašanje nacionalne varnosti …” je namero Levice, da bi o posodabljanju Slovenske vojske odločali na referendumu, komentiral strokovnjak za varnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Vladimir Prebilič.
Včeraj je ponovno završalo, ko je prvak stranke Levica Luka Mesec izpostavil stališče na temo denarja za slovensko vojsko. Trdil je, da mora o vprašanju odločati ljudstvo na referendumu, saj naj bi imela Slovenija druge prioritete. Zlasti desne scene ni preveč prepričal, saj je že dalj časa jasno, da Mescu in Levici ni toliko mar za participacijo ljudstva in smotrno prerazporejanje javnih sredstev, ampak gre za dobesedno, sistematično nasprotovanje slovenski vojski in s tem slovenski državnosti. Izjava Luke Mesca je ponovno naletela na precej pozornosti s strani desne Twitter scene, saj leve – z redkimi izjemami – pri nas pravzaprav sploh ni. Pod njegovo izjavo se je vsul plaz bolj ali manj ciničnih komentarjev, ki so namigovali na Meščevo nedoslednost, dvojna merila, nedržavotvornost, petokolonaštvo in na predpostavljanje svetovljanstva slovenstvu.
Skozi Meščeva stališča gre zaključiti, da ta verjame:
- Da Slovenija ne potrebuje NATA in zato ne potrebuje vojske. Ne ponuja pa alternativ.
- Iz tega, da ne ponuja alternativ, sledi, da verjame, da Slovenija nikoli več ne bo vojaško ogrožena oziroma, da to niti potencialno ne more biti. Pogosto svari, da je tuj kapital v slovenskih desnih medijih krinka za “madžarizacijo” Slovenije.
- Da Slovenija ni država ali, da vojska ni eden temeljev državnosti. Svojega radikalnega odmika tako od Platonove Države kot tradicionalnega človeškega dojemanja državnosti nikoli prav zares ne pojasni.
- Iz njegovega čivka o referendumu nekako sledi, da verjame, da obstajajo stvari, o katerih mora dodatno odločati ljudstvo in da je nekako bolj bistveno, da ljudstvo odloča o denarju za vojsko kot o obveznem RTV prispevku.
REFERENDUM: O 780 milijonski nabavi orožja mora odločati ljudstvo.
Po raziskavi Ninamedie 75% vprašanih nasprotuje nabavi, politika pa jih ne sliši. Čeprav imajo prav: Slovenija ni vojaško ogrožena, smo pa v gospodarski, zdravstveni in socialni krizi.
👇https://t.co/lpycm1cnIY— Luka Mesec (@LukaMesec) August 24, 2020
Referenduma o nacionalni varnosti niso izvedli še nikjer
Za izjavo o Meščevem stališču smo poklicali strokovnjaka iz Katedre za obramboslovje na FDV, dr. Vladimirja Prebiliča. O tem, da je tovrstno vedenje Mesca neodgovorno in nedržavotvorno in nenazadnje nevarno, ne dvomi: “Stališče Levice, da to gre na referendum, je na žalost v veliki meri pričakovano. Referendumsko preverjanje tako pomembne materije, kot je zagotavljanje virov Slovenski vojski in s tem delovanjem slovenskega nacionalno varnostnega sistema je neprimerno iz dveh razlogov: prvi se nanaša na izjemno pomembno strokovno področje, za kar je prav prisluhniti realnim argumentom in nikakor nebi smel postati del potencialnega populističnega razlaganja vprašanja delovanja nacionalnega varnostnega sistema, drugi pa se nanaša na državotvorno držo politikov, ki imajo s svojo izvolitvijo vso odgovornost sprejemanja pomembnih, a tudi včasih težkih odločitev. Ne poznam primera, kjer bi organizirali referendum o tako pomembni temi, kot je vprašanje nacionalne varnosti …”
Kot pravi, se sicer strinja, “da Slovenija trenutno ni ogrožena v vojaškem smislu, toda nobenega zagotovila nimamo, da bo tako tudi v bodoče.” Po njegovo je razmišljanje o nepotrebnosti vojske, dokler ni evidentirane nevarnosti oziroma ogroženosti, podobno razmišljanju o sklepanju zdravstvenega in tudi socialnega in nezgodnega zavarovanja, dokler ni bolezni, nezgod, nesreče. Je kratkovidno in nepremišljeno.
“Ko gre za vprašanje, zakaj potrebujemo vojsko, ko na prvi pogled ni vojaških groženj, je pomembna analogija z osebnim zdravjem, poškodbami in zavarovanjem. Zavarovanja ne sklenemo z namenom in vedenjem, da bomo zboleli ali imeli nesrečo, temveč zato, da si zagotovimo pomoč in seveda varnost, ko/ če je ta potrebna. Podobno velja za obrambni sistem oziroma vojsko. Naj dodam, da pripadnice in pripadniki Slovenske vojske poleg bojnih nalog, opravljajo izjemno veliko drugih nalog, ki nam zagotavljajo pričakovan standard varnosti v naši družbi,” je bil jasen Prebilič.
Odnos do vojske, ki ga ima Levica, škodi nacionalni varnosti, ugledu vojske ter varnosti vojakov
O predlogu Ministrstva za obrambo, ki bi ga Levica dala na referendum, ima pozitivno mnenje in opozarja, da oponiranje Levice temelji na pomanjkljivem poznavanju problematike. “Predlog, ki bi ga Levica dala na referendum in ga je pripravilo Ministrstvo za obrambo, se mi zdi smiseln, korekten, racionalen. Česar se Levica ne zaveda, je to, da finančna podhranjenost vojske ne vpliva le na kupovanje, po njihovem mnenju, nepotrebnega orožja, temveč gre za sredstva, ki se lahko (in tudi se) uporabljajo za pomoč pri izvajanju nalog znotraj sistema zaščite in reševanja in izdatno pripomorejo k zagotavljanju varnosti državljankam in državljanom Republike Slovenije. Nenabava sredstev, ki so resnično nujna pomeni vsaj dvoje: 1. ogrožanje zdravje in varnosti pripadnic in pripadnikov Slovenke vojske pri izvajanju njihovih nalog za potrebe nas, državljank in državljanov, ker je oprema dotrajana in iztrošena, 2. nespodbujevalno vplivajo na podobo Slovenske vojske, kar brez slehernega dvoma vodi v še nižjo motivacijo med mladimi, ki bi se temu sistemu pridružili. Pozabiti pa ne gre še na dejstvo danih zavez Slovenije zvezi NATO, kjer bi neinvestiranje v Slovensko vojsko pomembno krnilo možnost sodelovanja naše države pri opravljanju nalog zavezništva. Zato bi si želel slišati bolj konstruktivna razmišljanja tistih, ki nakupov za potrebe Slovenske vojske ne odobravajo v smeri alternativ: kako, kdo in predvsem s čim lahko naloge, ki so sedaj zaupane Slovenski vojske opravi kdo drug? V kolikor teh ni, je predstavljeno ravnanje v veliki meri neodgovorno in nedržavotvorno,” je zaključil Prebilič.”
Če povzamemo ključne argumente Prebiliča: Takšno vedenje do vojske škodi, prvič, nacionalni varnosti (glej analogija z zdravstvenim zavarovanjem), drugič, ugledu vojske in nenazadnje varnosti trenutno zaposlenih vojakov.
Aleš Ernecl