Fiskalni svet že več kot leto opozarja vlado, da živi nad svojimi zmožnostmi, in roti, da bi ta le ukrotila apetite na odhodkovni strani proračuna. Vlada se je do zdaj na opozorila požvižgala, saj živi v skladu s prepričanjem, da je to njen prvi in zadnji mandat, kar je najbrž res. Tokrat se je ponovno zadolžila, in sicer za 1,5 milijarde evrov. Drugače povedano: za 1.500.000.000,00 evrov.
Država je namreč v sredo na mednarodnih kapitalskih trgih izdala 10-letno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov s kuponsko obrestno mero treh odstotkov in z zapadlostjo 10. marca 2034. Na ministrstvu za finance (MF) so se z zadolževanjem celo pohvalili, češ da je “Slovenija kot prva država med izdajatelji v letošnjem letu tako dobro izkoristila razpoložljivo likvidnost na trgu”.
Uspešnost transakcije se je po navedbah ministrstva pokazala v obsežni končni knjigi naročil, kjer je skupno povpraševanje preseglo 6,8 milijarde evrov, vključujoč 785 milijonov evrov povpraševanja organizatoric izdaje. “To priča o močni podpori investitorjev, da Slovenija tudi letos uspešno pokrije potrebe po financiranju državnega proračuna,” so navedli na ministrstvu. Organizatorice izdaje so bile banke Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Erste Group, Goldman Sachs Bank Europe in Nova KBM.
Kaj MF zamolči
Na ministrstvu pa zamolčijo dejstvo, da se tuji investitorji pri centralno- in vzhodnoevropskih postkomunističnih državah ne zadolžujejo zato, ker so te tako finančno stabilne, ampak ker so del evropske monetarne unije in si zato obetajo, da bodo dobili naložbe z obrestmi nazaj, ne glede na to, če država bankrotira po grškem scenariju. Ravno Grčija je mednarodne investitorje naučila, da je previdnost (vsaj za države v evrskem območju) odveč. Zato se lahko nekatere države, med njimi Slovenija, kljub grozeče naraščajočemu javnemu dolgu brez težav zadolžujejo še naprej.
Fiskalni svet je lani že podelil zaušnico vladi
Zadolževanje se sicer izvršuje na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025. Ta določa, da se država lahko letos zadolži za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. V letnem načrtu odplačevanja državnega dolga je za letos skupaj predvideno odplačilo v višini 3,2 milijarde evrov, od tega je 2,5 milijarde evrov glavnic, preostanek so obresti.
Fiskalni svet je lanskega oktobra podal oceno proračunskih dokumentov za 2024 in 2025, rekoč, da so ti neustrezni, saj bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, namesto da bi se priravljala na hude razmere, ki prihajajo. Prav tako je v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke.
Proračuna 2024–2025 odstopa od dobre prakse proračunskega načrtovanja
“Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita ter v nasprotju tako s prizadevanji vlade v luči izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot s priporočili mednarodnih organizacij,” je menil fiskalni svet in hkrati opomnil, da se pri izračunih kazalnikov že od epidemije covida-19 izločajo interventni ukrepi, kot so denimo ukrepi proti draginji in stroški obnove po poplavah, saj so časovno omejeni in ne vplivajo na strukturni položaj javnih financ. Kot pravijo, proračunski dokumenti kljub temu nakazujejo slabšanje javnofinančne slike.
Po mnenji fiskalnega sveta proračuna za leti 2024 in 2025 nista celovita in dovolj verodostojna ter odstopata od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter onemogočata celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili.
Vlada se torej zadolžuje, na drugi strani pa zaradi poraznega črpanja kohezijskih sredstev vlada pušča neporabljene milijarde v Bruslju. V času vlade Roberta Goloba smo se namreč pomaknili na sam rep lestvice uspešnosti črpanja evrospkih sredstev, medtem ko smo bili pod Janševo vlado med najuspešnejšimi. Takšnemu trendu pa smo priča že ob vsaki tranziciji med levimi in desnimi vladami.
Vlada se torej zadolžuje ne le zaradi previsoke porabe, ampak tudi zaradi lastne nesposobnosti.
I. K.