Britanski premier Rishi Sunak je objavil, da bodo parlamentarne volitve v drugi polovici letošnjega leta. Ta napoved ni presenetljiva, saj ankete kažejo vladajočim konservativcem porazno sliko in analitiki so si edini, da skuša Sunak čim bolj odložiti katastrofo ter skušal najti način, da bi rešil potapljajočo se konservativno barko in s tem tudi svojo politično kariero.
In dejansko bo potreben manjši čudež, saj že več kot leto dni ankete konservtivcem napovedujejo hud poraz. Podpora vladajoči stranki se vrti med 25 in 30 odstotkov, opozicijskim laburistom pa okoli 45 odstotkov. Najmanjša izmerjena razlika je bila 14 odstotnih točk, kar je še vedno za konservativno stranko na meji katastrofe, ki jih bo poslala v opozicijo vsaj za desetletje.
Volivci konservativcev se obračajo drugam
Nekateri konservativci za porazen rezultat obtožujejo novo desno stranko Reform, ki dosega na anketah okoli enajst odstotkov podpore, s čimer so se izenačili z “večno tretjo” liberalno demokratsko stranko. Po mnenju konservativcev naj bi Reform cepila in odžirala konservativcem glasove in s tem indirektno pomagala levici. Reform pa na drugi strani odgovarja, da so si konservativci sami krivi za porazno sliko, sej so izdali svojo volilno bazo – tradicionaliste, monarhiste, kristjane, nacionaliste. Globalistično agendo, ki jo je v Britanijo vpeljala laburistična stranka v obdobju 1997–2010, je namreč konservativna stranka v zadnjih trinajstih letih ne le ohranila, ampak še razširila in nadgradila. Njeni volivci se zato razočarani obračajo bodisi k stranki Reform, bodisi pa se volitev sploh ne bodo udeležili.
Reform sicer lovi volivce na obeh straneh političnega spektra, saj razglaša, da je današnja konservativna stranka “kvazi desna stranka centrističnih globalistov”, medtem ko so laburisti “kvazi leva stranka centrističnih globalistov”, ki so prav tako izdali svojo volilno bazo, britanski delavski razred.
Po britanski zakonodaji se parlament avtomatsko razpusti na peto obletnico zadnjih parlamentarnih volitev (zadnje volitve so bile 12. decembra 2019), če seveda premier sam prej ne napove razpustitve parlamenta. Formalno razpust parlamenta in razpis novih volitev spada v pristojnosti monarha, v praksi pa to lahko stori le na nasvet oziroma prošnjo predsednika vlade, le-ta pa navadno čaka na trenutek, ko so ankete za njegovo stranko najbolj ugodne.
Pričakovati je torej, da bo letos Sunak vlekel serijo konservativni volilni bazi všečnih potez, si na tak način napihnil začasno podporo, potem pa šel na volitve in upal, da bodo volivci čudežno pozabili trinajst let porazne vladavine konservativne stranke.
Bogdan Sajovic