Leta 2019 je bilo na Danskem rojenih zgolj 18 otrok z Dawnovim sindromom. Gre za najmanjše število novorojenčkov z napakami kromosomov v zgodovini te skandinavske države. Borci za življenje po svetu so zgroženi in opozarjajo, da se abortus izrablja za cilje, ki jih podpira evgenika, z namenom odstraniti “nesposobne”, še zlasti otrok s trisomijo 21.
Statistika danskega registra oseb, ki so bili podvrženi prenatalnim kromosomskim testom, molekularnim genetskim testom ali biokemičnim preiskavam, se izvaja vse od 70. let prejšnjega stoletja. 18 otrok, ki so se v lanskem letu na Danskem rodili z Downovim sindromom, predstavljajo 0,029 odstotka vseh rojstev. Za primerjavo, v ZDA se ocenjuje, da je približno 1 na 700 rojenih otrok v ZDA (0,14 odstotka) rojenih z Downovim sindromom, kar je okoli 6 tisoč otrok letno. Na Danskem ob tem ugotavljajo, da se število novorojenih z že omenjenim sindromom bliža številu nič, poroča pch24.
Danska je že leta 2004 kot prva država na svetu uvedla brezplačne prenatalne preiskave z namenom odrivanja Downovega sindroma pri vseh nerojenih otrocih. Od tedaj lahko opažamo konstantno padanje števila novorojenčkov s tem sindromom. V tem trenutku se je ustalilo na nivoju med 23 in 35 živorojenih letno. Po navedbah danskega nacionalnega zdravstvenega sveta se kar 95 odstotkov žensk, ki so noseče in pri katerih so odkrite določene kromosomske napake, odloča za abortus, na Islandiji pa se v skladu s podatki za leto 2017, skoraj sto odstotkov nosečnosti, pri katerih imajo nerojeni otroci odkrite kromosomske napake, konča z abortusom.
Irska že prepovedala splave otrok z genetskimi napakami
Vendar pa se na tem področju, v zahodnem svetu, dogajajo tudi pozitivni premiki. Pred nekaj meseci je veliko pozornosti javnosti vzbudil primer na Severnem Irskem, kjer je tamkajšnji parlament sprejel amandma, ki nasprotuje legalizaciji splava pred rojstvom otrok z genetsko napako. Vpliv na takšno odločitev je imel nastop 24-letne Heidi Crowter, ki ima Downov sindrom, in ki je severnoirskim članom parlamenta, napisala pretresljivo pismo. Po njenem prepričanju zakonodaja diskriminira invalide in tiste, s prirojenimi genetskimi napakami. Prepričana je, da v skladu s tamkajšnjim pravom nima pravice do življenja. Konvencija ZN o pravicah invalidov namreč navaja, da ima vsak človek pravico do življenja.
V preteklosti pa smo že navedli primer dekleta, ki je uspelo navkljub svoji dedni genetski okvari. 22-letna mladenka Madeline je kljub Downovem sindromu zaživela in celo uspela – kot manekenka. Vse zasluge gredo njeni materi, ki je že od njenega rojstva hotela dokazati, da tudi ljudje z Downovim sindromom lahko uspejo in živijo lepo življenje. Rdečelaska Madeline Stuart ima za seboj več kot 100 modnih nastopov, med drugim je predstavljala celo znane blagovne znamke, kot je Diesel. Vendar je bilo doseči status modela za dekle z Downovim sindromom zelo težko, zasluge za prehojeno trnovo pot pa si lasti predvsem njena mama Rosanne.
Domen Mezeg