Na vzhodu države v mestu Bahmut poteka ena bolj krvavih bitk tega stoletja. Rusi na bojišče pošiljajo valove vojakov ne glede na njihovo varnost, Ukrajinci pa še naprej v duhu ohranjanja morale vztrajno branijo strateško dokaj nepomembno točko in čakajo na vojaško pomoč z Zahoda.
Središče bojevanja med ukrajinskimi silami in ruskimi agresorji je ta čas v doneški regiji, natančneje v mestu Bahmut. V tem vzhodnem mestu bojevanje poteka že od avgusta lani, ko so ruske sile začele obstreljevati mesto, medtem ko je intenzivnost bojevanja izrazito narasla v novembru in decembru. V tem obdobju so neumorni napadi plačancev iz zasebne paravojaške skupine Wagner začeli vsakodnevno povzročati tudi po več sto smrtnih žrtev na tem bojišču. Takrat je mesto v medijih dobilo naziv “mesoreznica” oziroma “klavnica”. Ruske sile so namreč z “buldožersko” strategijo konstantnega pošiljanja pehote v bolj ali manj zanesljivo smrt iskale položaje ukrajinske vojske in nato z uporabo topništva, dronov in tudi bojnih letal uničevala sovražnikove vojaške cilje ter zadala hude izgube ukrajinski strani.
Wagnerjevim plačancem pa so se po začetku novega leta na bojne črte v okolici mesta začeli pridruževati še pripadniki Putinovih paradnih enot – Nacionalne garde in padalcev. S temi okrepitvami se je agresorjem uspelo prebiti vse globlje v Bahmutski sektor in mesto so obkrožili s treh strani. Ukrajinci so za zdaj še varni iz zaledja, a ruske sile si seveda prizadevajo z osvajanjem okoliških vasi Bahmut odrezati od neokupiranega ozemlja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v preteklosti mestu pripisal ogromno strateškega kot tudi moralnega pomena, a z vse večjimi izgubami, s pomanjkanjem orožja in z vse glasnejšimi pozivi zahodnih obveščevalnih služb, da so izgube v ljudeh in materialu previsoke glede na strateško pomembnost mesta, se pojavlja vprašanje, ali bi bilo morda za Ukrajince smiselno začeti razmišljati o umiku.
Bahmut 2023 ali Ypres 1917?
Bitka za Bahmut je v številnih medijih opisana kot eden najbolj krvavih spopadov 21. stoletja, medtem ko je bilo bojišče, kot rečeno, označeno za “klavnico”. Gre za klasično obliko pozicijskega vojskovanja z velikimi izgubami na obeh straneh in majhnimi premiki na terenu. Zaradi tega številni bitko za mesto primerjajo z zahodno fronto v prvi svetovni vojni. Tudi upokojeni ameriški poveljnik Andrew Millburn, ki je bil kot poveljnik skupine tujih prostovoljnih vojakov v Ukrajini očividec stanja na terenu, je Bahmut zaradi intenzivnega bombardiranja primerjal z nemškim Dresdnom v drugi svetovni vojni. V mestu, kjer je nekoč živelo okoli osemdeset tisoč ljudi, jih je danes v podzemnih bunkerjih nastanjenih le še nekaj tisoč. Ti so priča vsakodnevnemu bombardiranju, ki je izbrisalo velik del mestnih zgradb. Ukrajinski vojaki, ki že mesece vztrajajo v branjenju mesta in so preživeli dneve, ko so našteli tudi več kot 800 žrtev na dan, pa se sprašujejo, kako dolgo lahko še vztrajajo brez novih okrepitev in pošiljk orožja.
Rusi v iskanju slave pospešili načrte
Ruski premiki so postali veliko intenzivnejši tudi v luči prihajajočih pošiljk orožja z Zahoda, ki bodo okrepile ukrajinsko vojsko oziroma njene oborožene sile. Poleg modernih tankov naj bi iz zahodnih držav v Ukrajino v naslednjih tednih prispeli tudi raketni sistemi, s katerimi Ukrajinci upajo, da jim bo uspelo ustaviti ruski naskok. A do takrat bodo morali potrpeti in preživeti skorajda panične vsakodnevne napade agresorjev, ki so svojo spomladansko načrtovano ofenzivo pospešili v želji, da izkoristijo trenutno vojaško premoč in zasedejo Bahmut. A osvojitev slednjega ne predstavlja večjega strateškega uspeha za rusko stran. Čeprav bi imeli z osvojitvijo mesta možnost s topništvom doseči Kramatorsk in Sloviansk, na koncu koncev ne bi šlo za večji vojaški uspeh, če izvzamemo moralni vidik. A dejstvo je, da je Rusija v to bitko vložila preveč, da bi se zdaj lahko umaknila, zato je za ruske sile osvojitev Bahmuta velikega pomena. Zastrašujoča pa je misel, da naj bi bil po nekaterih poročanjih cilj te operacije promocija skupine Wagner, kar bi pomenilo, da je eno najbolj krvavih bojišč 21. stoletja samo reklama za vojaške plačance in zločince.
Nasveti z Zahoda za umik
Kot je bilo omenjeno, samo mesto nima večjega strateškega pomena, zato so tako ameriške kot tudi druge zahodne obveščevalne službe svetovale Kijevu, da se njihove hudo zdesetkane in utrujene enote umaknejo iz obkoljenega mesta. A, kot je dejal Zelenski, bodo Bahmut branili do konca. To je evropskim kolegom ponovil tudi februarja na svoji evropski turneji. Zelenski se je v dveh dneh v Londonu srečal z britanskim premierjem Sunakom, v Parizu s francoskim predsednikom Macronom in z nemškim kanclerjem Scholzem, potem je skupaj z Macronom odpotoval še v Bruselj, kjer se je srečal z evropskimi funkcionarji in nagovoril parlament. Njegovo sporočilo je bilo jasno: “Potrebujemo orožje.” Zelenski od svojih kolegov pričakuje tako že obljubljeno orožje, kot so raketni sistemi in tanki, pa tudi bojna letala. Dobava letal za zdaj še ni dogovorjena, vsaj ne uradno, a ukrajinski zunanji minister Dmitri Kuleba meni, da je to samo vprašanje časa. Prav čas pa je tisti, ki sedaj preganja vse. Ruske sile pričakujejo, da bodo zaradi na novo premeščenih ukrajinskih vojaških čet Bahmut osvojile šele marca ali aprila, če bodo seveda prehiteli obljubljeno zahodno vojaško pomoč Ukrajini.
Arian Sajovic