fbpx

Bo Biden podlegel pritisku brazilskih in domačih levičarjev ter se “lotil” Bolsonara?

Ameriški predsednik Joe Biden (Vir: epa)

Več kot štirideset ameriških kongresnikov iz vrste demokratske stranke, očitno privržencev brazilskega socialističnega predsednika Lule, so pred dnevi na predsednika Bidna naslovili zahtevo, da se ZDA priključijo preiskavi brazilske vlade, ki želi preiskati nekdanjega brazilskega predsednika Bolsonara, slednjemu pa naj se odreče dobrodošlica v državi. Ta je namreč te dni v ZDA, kamor je odletel kmalu po porazu na volitvah. Pozivu ameriških kongresnikov so se sedaj pridružili še pravni svetovalci trenutnega predsednika Lule, sicer nekdanjega obsojenca zaradi korupcije, ki se je na prostosti znašel zaradi procesnih napak.  

Spomnimo, nekdanji brazilski predsednik Bolsonaro je kmalu po porazu odpotoval v Združene države Amerike. Že pred njegovim odhodom so njegovi privrženci organizirali masovne demonstracije in shode, ko pa je bil sam v Braziliji, pa so demonstranti vdrli v predsedniško in kongresno palačo (in druge države institucije) in ju razdejali. Lula, ki je Bolsonara premagal le za las, je vdor obsodil, kot tudi svetovna javnost. Sedaj preko svojih sodelavcev zahteva od ZDA, da Bolsonara izročijo Braziliji, kljub temu da je ta vdor v varovano območje predsedniške palače jasno obsodil. Tovrstni vdori sicer v Braziliji niso nič posebnega. Pripetili so se že leta 2013 in 2017 s strani brazilske levice. Zaradi tega mnogi opozarjajo na hipokrizijo globalnih političnih elit, ki so na takratne dogodke kar nekako pozabili.

“Mirni protesti, spoštovanje zakona so del demokracije. Vendar so uničenje in vdori v javne zgradbe, kot se je zgodilo danes, tako kot tisti [nemiri], ki jih je zagrešila levica leta 2013 in 2017, izven meja,” je na socialnem omrežju Twitter zapisal Bolsonaro. Ameriški levičarski kongresniki s to objavo niso zadovoljni. Številni insinuirajo, da je bil prav Bolsonaro (skupaj s Torresoma, nekdanjim pravosodnim ministrom) tisti, ki je proteste spodbujal in se je preselil v ZDA, da bi se izognil pravnim posledicam, ki bi lahko sledile, če bi mu brazilska sodišča dokazala vpletenost v proteste.

Vdor brazilskih protestnikov v predsedniško palačo. Vir: EPA

Ameriški demokrati skušajo primerjati proteste, ki so se pripetili v ZDA, s temi, ki so zgodili v Braziliji, saj jim to omogoča nadaljevanje boja proti političnemu nasprotniku Trumpu in njihovim nasprotnikom po svetu. Pozabljajo, da so se podobni protesti in vdori, kot je na spletu opozoril Bolsonaro, pripetili leta 2013 in 2017 s strani brazilske levice.

Zgodba na trhlih temeljih
Da je zgodba brazilskih levičarjev in njihovih ameriških somišljenikov na razmeroma trhlih temeljih, potrjujejo tudi zadnje Bolsonarove besede. Po tem, ko so ga obtožili, da je pobegnil iz države, da bi se izognil pravnim posledicam nedokazanih obtožb, jim je ta odvrnil, da se je v ZDA odpravil zgolj na dopust, kjer je hotel preživeti nekaj mirnih dni. Teh, po njegovih besedah, ni doživel, najprej zaradi omenjenih protestov nato pa zaradi nevarne zdravstvene epizode, zaradi katere je v ZDA moral poiskati zdravstveno pomoč. Odkar je preživel napad z nožem se namreč sooča s hudimi težavami s črevesjem. O tem smo pisali v preteklih dneh v članku z naslovom: Bolsonara zaradi zdravstvenih težav hospitalizirali na Floridi.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro (Foto: Twitter Jair Bolsonaro)

V ZDA namerava ostati do konca januarja, nato pa se namerava vrniti v Brazilijo. Njegovi zdravniki v domovini so bili z njegovim zdravstvenim stanjem že seznanjeni.