V Veliki Britaniji je ravno v času, ko se premier Boris Johnson posipa s pepelom zaradi žuriranja s svojimi najtesnejšimi sodelavci v začetku pandemije leta 2020, ko preostanek navadnih smrtnikov v strahu pred wuhanskim koronavirusom ni smel pokukati skozi vrata, izbruhnil škandal o vplivu kitajskih oblasti na države po svetu. Na dan so namreč prišle informacije, da je kitajska vohunka poslancu laburistov donirala več kot pol milijona funtov.
Britanska protiobveščevalna agencija MI5 je britanske poslance posvarila pred Christine Ching Kui Lee, za katero sumijo, da je vohunka kitajske komunistične partije. Laburist Barry Gardiner, ki je bil del vlade v senci Jeremyja Corbina naj bi v obdobju šestih let od kitajske agentke prejel kar pol milijona funtov v donacijah za njegovo politično kampanjo. Še več, njenega sina je zaposlil na mesto upravljalca njegovega dnevnika.
MI5 naj bi zaradi tega poslance opozoril, da Leejeva kultivira odnose z britanskimi politiki za namene ustvarjanja bolj prijaznega ozračja, ki bo bolj naklonjeno kitajskim oblastem. Kitajci naj bi na podoben način vplivali tudi drugod po svetu. Samo v karibske države, ki vključujejo tudi Jamajko in Barbados, so od leta 2005 vložili 685 milijard funtov. Izdatno, kar še najbolj skrbi Britance, pa Kitajska vlaga tudi v države, ki tvorijo Skupnost narodov. Gre za skupino 54 samostojnih suverenih držav, ki so z izjemo Združenega kraljestva, Mozambika in Ruande nekdanji teritoriji oz. kolonije Britanskega imperija.
Dolžniške pasti se kažejo za učinkovite
Uradni Peking pa je ravno tako podpisal dogovor z latinskoameriškimi državami o izgradnji 5G omrežja in deljenje jedrske tehnologije. Decembra 2021 se je tako Kitajska v Latinski Ameriki zavezala, da bo izgradila infrastrukturo za jedrsko tehnologijo, razvijala vesoljske programe in gradila 5G omrežja, za katere ZDA trdijo, da lahko vohunijo za milijoni ljudi. Po trditvah članov ameriških mislišč ima Kitajska ambicije postati dominantna sfera vpliva v Latinski Ameriki.
Izdatno vlaganje v Karibe naj bi bil klasični kitajski manever dolžniške pasti. Daily Mail predvideva, da si Kitajci prizadevajo za čim višjo zadolženost karibskih držav, saj bi jim zaradi neodplačljivih dolgov bile prisiljene predati založena sredstva. Na podoben način operira Kitajska v Afriki, ta način delovanja pa so lahko na lastni koži pred kratkim izkusili tudi Črnogorci.
Britanci so v odziv na kitajske investicije v države, ki tvorijo Skupnost narodov, sami oblikovali Britanski mednarodni investicijski sklad, ki bo državam, ki tvorijo Skupnost narodov, do leta 2025 omogočal izkoristek do 8 milijard na leto. Domnevno gre za posojila. Medtem britanski jastrebi menijo, da je to premalo in prepozno. Kitajska pa si s široko odprtim mošnjičkom kupuje ne samo sredstva po svetu, temveč tudi politične glasove v Združenih narodih. Britanci se bojijo, da bi to lahko pomenilo vrnitev v blokovsko glasovanje, kakršnemu so ZN bili priča med hladno vojno.
Talibane oboroževal Pakistan s kitajskim orožjem
Problematična je npr. tudi situacija v Pakistanu. Država je sicer del Skupnosti narodov, največja prejemnica pomoči za razvoj Združenega kraljestva, a je država od leta 2005 bila tarča kar 60 milijard funtov kitajskih investicij, kar je petina njenega BDP. Ravno tako pa Pakistan 70 odstotkov vsega orožja kupi na Kitajskem. Američani so prepričani, da pakistanske oblasti z orožjem, kupljenim na Kitajskem, oborožujejo talibane, kar naj bi bil razlog, da so poleti 2021 talibani pometli z afganistanskimi enotami, ki so jih izurili Američani in ostali pripadniki koalicije voljnih. Da bi bila mera polna, so Kitajci talibanski prevzem oblasti v Afganistanu izrabili za vstop v državo in izkoriščanje obsežnih mineralnih bogastev, ki vključujejo zaloge premoga, bakra, železa, nafte in dragih kamnov.
Ivan Šokić