fbpx

Efekt zelene politike: Nemčija se pripravlja na izpade elektrike in povratek na gotovinsko poslovanje

Nemški kancler Olaf Scholz (Foto: epa)

Zadnje vesti iz Nemčije spominjajo na znano šalo, ki se glasi takole. Kaj so socialisti uporabljali pred svečami? Odgovor je: Elektriko! Potem, ko smo včeraj pisali, da se Nemcem najverjetneje obeta topla zima, saj so v rekordnem času zagotovili potrebno infrastrukturo in količine plina, ki so potrebne za ogrevanje, pa je očitno situacija slabša na področju preskrbe z električno energijo. Tako slaba, da naj bi nemški bančni sistem začel pripravljati kontingenčne načrte v primeru energijskih mrkov. Če zmanjka elektrike, tudi bančništvo, kot ga poznamo, ne bo funkcioniralo, zato se v ozadju pripravlja sistem fizične dostave gotovine, ki bo nemško ekonomijo ohranil pri življenju. 

V ta namen je nemška centralna banka pričela zadrževati velike količine bankovcev, govora je o milijardah evrov, pripravljajo pa se tudi ukrepi, kot so limiti na količino denarja, ki jih bo posameznik lahko dvignil. Takšen sistem je seveda pogojen tudi z nekaterimi drugimi implikacijami, kot je na primer ta, da bodo imela dostavna vozila, ki bodo čez Nemčijo tovorile bankovce, prednost na bencinskih črpalkah, poroča Reuters.

Dostop do fizičnega denarja oz. gotovine Nemce še posebej skrbi, saj cenijo varnost in anonimnost, ki ga gotovinsko poslovanje ponuja in se ga zato tudi veliko več poslužujejo, nekateri pa celo še vedno hranijo nemške marke, ki so jih nadomestili evri več kot dve desetletji nazaj. Približno 60 odstotkov vsakodnevnih nakupov opravijo z gotovino, na leto pa iz bankomatov dvignejo več kot 6600 evrov, izhaja iz nedavne študije nemške centralne banke. To pojasni naval Nemcev na bankomate ob začetku epidemije leta 2020. Takratni naval bančnemu sistemu ni povzročal preglavic, česar pa ne moremo reči za prihodnji naval, ki bi se pripetil v primeru električnih izpadov.

Kako obvladovati nepridiprave?
Ena izmed težav, na katero bodo v Nemčiji naleteli ob implementaciji tega načrta, so ponaredki, saj bi nepridipravi zagotovo skušali krizo izkoristiti za finančno korist, pa tudi neposredne kraje denarja, ki bi bile veliko lažje, glede na to, da bi bilo na nemških cestah veliko več dejanskega transporta gotovine, s tem pa tudi priložnosti za krajo.

Po poročanju mednarodnih medijev naj bi pri pripravi načrtov sodelovala nemška centralna banka, regulator finančnih trgov BaFin in številne asociacije s področja finančne industrije, so za Reuterus povedali neimenovani viri. Nemške oblasti sicer javno ne želijo priznati obsega težav in dejanske nevarnosti električnih izpadov, a tovrstne informacije o pripravi kontingenčnih načrtov pričajo o tem, kako resno nemške oblasti dejansko jemljejo nevarnost, ki jim preti.

Pomanjkanje električne energije je neposredna posledica vojne v Ukrajini, prav gotovo pa tudi povsem zgrešene “zelene” politike. Michael Shellenberger, publicist s področja zelenih tehnologij, je ob zgornjem razkritju zapisal, da so “Nemci leta prepričevali svet, kako so oni primer visokoenergijske civilizacije, ki jo lahko poganjajo obnovljivi viri energije. Danes se pripravljajo na električne izpade.”

Tovrstni kontingenčni načrti pa hkrati tudi kličejo k ponovnem ovrednotenju energetskih politik, ki jih je Nemčija vršila v preteklih desetletjih. Kljub številnim opozorilom s strani zahodnih partnerjev, predvsem Združenih držav Amerike, da so na področju preskrbe pretirano izpostavljeni Ruski federaciji, so s politiko naslanjanja na Rusijo nadaljevali. Posebno tragično poglavje je t.i. zelena politika, v imenu katere so Nemci pospešeno ukinjali jedrske elektrarne, ki jih sedaj skušajo v omejenem ohraniti pri življenju. Danes namreč ne gre več za ideologijo, temveč preživetje. Zgrešena energetska politika pa nima samo neposrednih posledic, kot so neogrevani prostori ali električni izpadi. Visoke cene energetov, ki jih poganja pomanjkanje, so bistven faktor inflacije, ki se jo sedaj meri že v dvomestnih številih.

Gal Kovač