Martin Sellner je eden od ustanoviteljev avstrijske podružnice evropskega gibanja Generacija identitete, njen vodja in eden najvidnejših aktivistov identitarnega gibanja na mednarodni ravni. Z njim smo se pogovarjali o začetkih Generacije identitete v Avstriji, o veliki zamenjavi in težavah, s katerimi se sooča celotna Evropa, pa tudi o nedavnih obtožbah terorizma, o državni represiji, o misijah identitarcev na Sredozemskem morju in v francoskih Alpah ter še o čem.
Kdaj ste postali aktivni na področju domoljubnih gibanj in kateri so bili glavni razlogi za ustanovitev Generacije identitete v Avstriji?
Politično aktiven sem postal že zgodaj v življenju, vendar pa me članstvo v kateri od političnih strank ni nikoli kaj dosti zanimalo. Raje sem izbral aktivizem in metapolitični prostor, saj sem v tem videl najboljši način za izboljšavo stanja v svoji domovini. Vendar pa je bilo v času, ko sem se podal na pot političnega aktivizma, splošno stanje precej drugačno, saj je na političnem prizorišču obstajala nekakšna praznina.
Nikogar ni bilo, ki bi lahko usmerjal in vodil mlade, entuziastične ljudi v smeri, ki bi bila produktivna in učinkovita. Takrat je obstajala le “stara desnica” s svojim fetišiziranjem propadlih političnih eksperimentov 20. stoletja. Sam sem marsikaj zgrda spoznal s tem, ko nisem nikoli ničesar dosegel v tej “sceni”, dokler se nisem končno odločil, da je tega dovolj in da moram nekaj storiti.
To je bilo …
Leta 2012 sem z nekaj mladimi somišljeniki soustanovil avstrijsko Generacijo identitete. Želeli smo predvsem ustvariti okolje pozitivnega domoljubja in zdravega odnosa do naše zgodovine, brez nacionalnega šovinizma in sovraštva do drugih, hkrati pa tudi brez vedno ponavljajočega se občutka krivde in brez etnomazohizma, ki prevladuje v Zahodni Evropi. V primerjavi z zgodnjim obdobjem našega gibanja se je obseg naših akcij definitivno spremenil od manjših akcij, katerih cilj je bil vplivati na notranjo politiko, pa do večjih mednarodnih kampanj, ki so potrebovale koordinacijo med različnimi nacionalnimi organizacijami. Prav tako se je občutno povečala represija. Pri tem nam je v veliko pomoč, da obstaja znotraj Generacije identitete struktura, zaradi katere smo odporni na državno represijo.
Govorite o državni represiji. Zakaj? Zaradi idej? Kakšne so sploh glavne ideje in cilji Generacije identitete?
Glavna tema, s katero se ukvarja Generacija identitete, je proces, imenovan “velika zamenjava”, ki je danes v teku. Ta fenomen je nastal zaradi dveh dejavnikov; prvi je nizka stopnja rodnosti v zahodnem svetu, drugi dejavnik pa so množične migracije. Glavni dejavniki, ki so pripeljali do množičnih migracij, pa so tisti, ki potiskajo migrante iz njihovih izvornih držav, kot so vojna, revščina itd., in pa tisti, zaradi katerih se jim naše države zdijo privlačne, torej socialna podpora, pomanjkanje delovne sile in tako dalje. Mi smo začeli govoriti o tej temi, ker želimo, da bi bile te težave razrešene na tak način, ki bi najbolj ustrezal evropskim ljudstvom.
Imate vzornike? Kateri pisatelji, misleci in filozofi so po vašem mnenju najbolj vplivali na identitarno idejo?
Spadamo v intelektualno tradicijo francoske Nouvelle Droite oziroma Nove desnice, nekateri najpomembnejših misleci, ki so imeli na nas največ vpliva, pa so seveda Renaud Camus, Alain de Benoist, Dominique Venner in Guillaume Faye. Prav tako so na nas vplivali tudi Nemci, kot je na primer Ernst Jünger.
Nam lahko predstavite glavne aktivnosti avstrijske Generacije identitete?
Med naše aktivnosti spadajo redna debatna srečanja, na katerih pridejo naši podporniki lahko v stik z nami, javne infotočke, kjer potekajo odprte debate, politične akcije, ki se nanašajo na aktualne teme, in pa nenehno medijsko delovanje. Zaradi tega, ker se stoodstotno financiramo iz zasebnih sredstev, so debatna srečanja zelo pomembna, saj se ne bi mogli obdržati brez zveste skupine podpornikov. Prav tako pa so prav naši podporniki tisti, ki širijo naše ideje v širšo javnost.
Ste bili pred Generacijo identitete aktivni tudi v kakšnem drugem gibanju ali politični stranki?
Nikoli nisem bil član nobene politične stranke, vendar pa sem bil vedno zelo odkrit glede lastne preteklosti in s tem tudi glede svojih aktivnosti v skrajno desnih gibanjih, ki sem jih že omenil. Vendar pa ni bila nobena od teh aktivnosti v sklopu kakšne večje organizacije.
Pa sodelujete s katero od političnih strank?
Pred kratkim se je avstrijska svobodnjaška stranka, s katero smo si najbližje v ideološkem smislu, javno distancirala od nas, da bi se s tem prikupila svojemu koalicijskemu partnerju, Avstrijski ljudski stranki. Splošno gledano smo torej neodvisno gibanje in ne iščemo sodelovanja s kakšnimi specifičnimi političnimi strankami, prav tako pa ta čas ni nobene druge, nam podobne aktivistične organizacije, s katero bi lahko sodelovali.
Sodelujete tudi z drugimi organizacijami na mednarodni ravni?
Na mednarodni ravni sodelujemo z drugimi podružnicami naše organizacije, za kaj več pa ta čas nimamo zmogljivosti, saj nam naš temeljni način delovanja, ki je za nas zelo pomemben, vzame veliko časa in zaposluje večino naših kadrov.
Dve od največjih akcij Generacije identitete sta bili misija »Branimo Evropo«, ki je bila usmerjena proti nezakoniti migraciji in tihotapljenju ljudi na Sredozemskem morju leta 2017, in pa misija v francoskih Alpah leta 2018. Nam lahko poveste kaj več o teh dveh misijah?
Z misijo »Branimo Evropo« smo želeli predvsem preusmeriti pozornost na ogromno količino nezakonitih migracij na Sredozemskem morju, na nebrzdano tihotapljenje ljudi in na nevladne organizacije, ki so vse to omogočale. Želeli smo osvetliti to splošno znano “skrivnost”. Vsi so vedeli, kaj počnejo te nevladne organizacije, vendar pa je bilo očitno vsem vseeno, saj ni niti ena medijska hiša hotela podrobneje in odkrito poročati o teh nezakonitih mahinacijah. Bil je skrajni čas, da se to spremeni, zato smo s posadko idealističnih domoljubov iz vse Evrope zapluli na morje, v neznano, kljub vsem oviram in poskusom sabotaže; naše gorivo je bilo na primer pomešano z vodo, naše aktiviste so pridržali na Cipru, naši ladji so prepovedali vstop v vsako pristanišče. Vendar pa smo kljub temu izpeljali svojo misijo. Znašli smo se v središču pozornosti, z nami vred pa je bila pozornost preusmerjena tudi na vse nevladne organizacije, ki so bile aktivne na tem območju. Le nekaj mesecev po naši misiji je prišlo do občutnih političnih odzivov, zaradi katerih je bila sredozemska pot tihotapljenja z ljudmi močno omejena. Operacije mnogih nevladnih organizacij pa so bile popolnoma ustavljene.
Podoben uspeh smo dosegli tudi z misijo v Alpah. Vsi so vedeli, kaj se dogaja na gorskem prehodu Col d‘Échelle, da je le-ta postal znotraj Evrope popotna točka za nezakonite migrante, ki so čez Alpe množično prihajali v Francijo. Mi pa smo, s tem ko smo na to dogajanje preusmerili medijsko pozornost, prisilili politike k ukrepanju.
Generacija identitete se sooča s praktično popolno cenzuro na družbenih omrežjih. Facebook je na primer ustvaril algoritem, ki takoj zazna in briše vse slike in fotografije, na katerih je vaš simbol, lambda. Po drugi strani lahko na teh istih družbenih omrežjih najdemo tudi bolj “radikalne” skupine in strani, ki pa se kljub temu ne soočajo s takšno cenzuro kot vi. Kje je po vašem mnenju razlog za tako hudo cenzuro vašega gibanja?
Glavni razlog za tako hudo cenzuro je v tem, da je naš način aktivizma in medijskega delovanja usmerjen ravno v prebadanje mehurčkov, ki jih s pomočjo algoritmov in filtriranja ustvarjajo velika družbena omrežja. Če pobližje pogledamo različne skupine, ki jim uspe obdržati svoje profile na Facebooku, bomo videli, da komunicirajo predvsem med seboj ter se marinirajo v svoji lastni retoriki, brez kakršnekoli možnosti za doseg širšega občinstva. Tistih nekaj ustvarjalcev vsebin, ki pa imajo podobno privlačnost in žarišče kot Generacija identitete, pa se sooča z isto neusmiljeno cenzuro v obliki prepovedi objav.
Avstrijska Generacija identitete je bila v letu 2018 na zatožni klopi, saj ste bili obtoženi marsičesa v velikem, medijsko odmevnem sodnem procesu.
Glavni obtožbi proti nam sta bili “ustanavljanje kriminalne organizacije” in “spodbujanje sovraštva”. Celotna obtožnica je bila tako šibka, da je moral državni tožilec v Gradcu, ki je tudi sprožil celotno afero, ustanoviti posebno komisijo, ki se je ukvarjala le z nami, njena edina naloga pa je bila zbiranje poročil o vseh naših nalepkah, ki smo jih lepili po vsej Avstriji. Namen te, iskreno rečeno precej bedaste naloge je bil zbiranje dokazov domnevnega poškodovanja tuje lastnine.
Sojenje pa je bilo farsa.
Res je. Sojenje je bilo navadna farsa. Morda sploh ni bil cilj, da nas obsodijo, temveč so nas hoteli le finančno in družbeno uničiti ter doseči, da tudi tisti med nami, ki so bili še vedno redno zaposleni, izgubijo svoje službe. Res je, da nas je sojenje stalo veliko denarja ter da so nekateri od nas izgubili službe, prav tako pa smo bili nenehno tudi tarča izredno ostrega poročanja novinarjev. Sam ne morem presoditi, ali smo res postali legitimna grožnja vladajočemu redu, smo pa vsekakor postali nadloga, ki se je ne morejo kar tako znebiti.
Odkar je postalo javno znano, da ste v letu 2018 prejeli donacijo Brantona Tarranta, ki je marca tega leta zagrešil teroristično dejanje, napad na mošejo v Christchurchu, ste bili pod nenehnim napadom medijev, ki so šli celo tako daleč, da so tako vas kot tudi celotno identitarno gibanje obtožili povezav s terorizmom.
Obtožbe, s katerimi želijo tako mene kot tudi celotno gibanje povezati s tem teroristom, so seveda popolnoma neutemeljene. Mediji želijo povezati naslov Tarrantovega tako imenovanega manifesta “Velika zamenjava” in pa nekatere njegove izjave z nami in z našo ideologijo, vendar pri tem sploh ne upoštevajo dejstva, da je Tarrant prav tako izjavil, da prezira miroljubna gibanja, kar pa mi smo. Mediji pravzaprav počnejo prav to, kar je on želel, saj s svojimi dejanji uresničujejo njegov načrt pospeševanja radikalizacije v zahodnem svetu, ki ga je hotel doseči tako, da bi s svojimi dejanji izzval državno represijo in pretirane odzive. Tarrant je dal vsem jasno vedeti, da je hotel s svojim dejanjem na ta način spodbuditi tudi druge, da bi sledili njegovi poti, mediji pa so mu očitno nasedli.
Nedavno je kancler Sebastian Kurz javno obsodil Generacijo identitete.
Mi kot metapolitično in aktivistično gibanje ne iščemo priznanja ali spoštovanja vladajočih politikov, saj te stvari za nas niso pomembne. Za nas je pomembno le, da obstaja pot, po kateri imajo naše ideje možnost postati del politične realnosti. Zdajšnja vlada pa je predstavljala prvo resnično možnost za uresničitev naših idej. Naš “najboljši človek” za to je bil notranji minister Herbert Kickl. On je zelo dobro opravljal svoje delo, saj je omejeval tok migrantov in beguncev v Avstrijo, hkrati pa je izvajal tudi njihove deportacije.
Mislite, da obstaja resnična možnost prepovedi identitarnega gibanja v Avstriji?
Ta čas je nemogoče zakonito prepovedati naše gibanje. Pred kratkim smo bili v celoti oproščeni vseh obtožb ustanavljanja kriminalne organizacije.
V preteklosti so vas večkrat napadli militantni levičarji Antife. Kaj je po vašem mnenju motivacija teh napadalcev?
Na splošno morajo biti vsi aktivisti, ki imajo pogum pokazati svoje obraze ter tvegati svoj ugled in ime za naše gibanje, vedno pripravljeni na vse mogoče napade. Zato mi pravimo: smo nenasilni, ne pa tudi nemočni. Svojim aktivistom omogočamo učenje samoobrambe, tako da se znajo v primeru napada primerno odzvati. Mene so leta 2017 napadli zamaskirani neznanci na podzemni postaji. Ker so me številčno prekašali, sem se branil s solzivcem. Absurdnost celotne situacije pa je bila, da mi je bilo po tem napadu prepovedano imeti kakršnokoli orožje samo zato, ker sem se pač branil. Na srečo je bila ta prepoved pred kratkim umaknjena.
Eden od razlogov za to nasilje je dehumanizacija političnih nasprotnikov, taktika, ki prevladuje v levičarskih krogih. Oni na nas in na naše ideje ne gledajo kot na nekaj, kar zasluži iskren premislek in pregled, temveč smo v njihovih očeh le nekaj, kar je treba za vsako ceno uničiti.
Kakšno je zdaj stanje v Avstriji, kar zadeva množične migracije in velike demografske zamenjave?
Odkar je na oblast prišla nova vlada (ki pa je bila pred kratkim spet izrinjena s pomočjo političnih spletk), je bilo predvsem zaradi notranjega ministra Kickla doseženega veliko dobrega v smeri razveljavitve dejavnikov, ki so odgovorni za veliko zamenjavo. Iz tega lahko vidimo, da je s pravo količino politične odločnosti mogoče veliko doseči. Vendar pa je ta vlada hitro prišla v konflikt z avstrijsko globoko državo, tako da je ves doseženi napredek sedaj ogrožen, deloma zaradi splošnega spletkarjenja, deloma pa zaradi Kurzovega grabljenja po oblasti.
Vendar pa največjo težavo ne le v Avstriji, temveč tudi v vsej Evropi predstavljajo migranti, ki so večinoma iz islamskih držav. Oni so večinoma kulturno nekompatibilni, trud, namenjen njihovi integraciji, pa je do sedaj že presegel ne le vse meje razuma, temveč tudi meje norosti.
Kakšni so splošni odzivi Avstrijcev na Generacijo identitete? Vam po vaši oceni podpora raste?
Lahko rečemo tole: odziv povprečnega Avstrijca na naše gibanje je veliko bolj pozitiven, kot bi si mislili glede na stanje avstrijskih medijev in politike. Majhno število zelo glasnih levičarskih ekstremistov, ki nas blatijo, se še vedno nabere na vsaki naši javni prireditvi. Vendar pa njihovo obnašanje prikazuje predvsem razliko med njimi in nami. Vsak opazovalec lahko vidi, da smo mi normalni ljudje, mladi domoljubi, ki si ne želijo nič drugega kot varno in uspešno prihodnost za svojo domovino in za celotno Evropo.
Imata Avstrija in Evropa prihodnost?
Avstrija in Evropa sta ta čas na razpotju: ali hočemo biti izjemni v svoji lastni raznolikosti ali pa se želimo zliti v globalno enoličnost. Vendar pa je ena stvar gotova: Evropejci se premikajo. Protestna gibanja in stranke postajajo vse močnejši, prihodnji Evropski parlament pa bi bil lahko najbolj domoljuben od vseh do sedaj. Vse to je zelo spodbudno, Evropa še ni izgubljena, sem pa sem prepričan, da na neki točki v prihodnosti naše gibanje ne bo več potrebno.
Kaj bi sporočili bralcem Demokracije in slovenskemu narodu?
Bodite ponosni na svojo domovino, na svoje ljudstvo, na svojo zgodovino in na prostor, ki ste si ga v Evropi izborili zase! Vsi smo v tem skupaj, vendar pa imajo narodi vzhodne in južne Evrope še vedno dobro možnost, da ustavijo razvoj negativnih pojavov, preden ti dosežejo vrhunec. Po drugi strani pa smo mi že dosegli to točko, sedaj se moramo le truditi, da odpravimo negativne posledice.
Andrej Sekulović