Norveška zelena avtomobilska utopija se spreminja v distopijo

Slika je simbolična. Vir: AFP

Norveška je še do nedavnega veljala za “zeleni” vzor ostalim državam. S svojimi bogatimi subvencijami je stimulirala prehod z vozil z motorji na notranje izgorevanje na električna vozila in tako ustvarila enega najuspešnejših trgov za avtomobile na baterijski pogon. V preteklih dveh mesecih je bilo kar 96 odstotkov nakupov novih osebnih avtomobilov električnih vozil ali hibridov. Teslin Model Y je postal najbolje prodajano vozilo v zgodovini Norveške. Prehitel je celo Volkswagnovega kultnega Hrošča letnik 1969.  A prehod v “zeleno prihodnost” ne poteka brez resnih težav. 

Norveška se je znašla pred izzivom brez primere. Prehod na električne avtomobile so spodbudili z davčnimi odpustki, ki jih želijo danes ukiniti. Izkušnje namreč kažejo, da prehod na električne avtomobile ne rešuje vseh prometnih težav, s katerimi se soočajo. Električna vozila pa prinašajo tudi sebi lastne težave.

Norveški vozniki električnih vozil so bili deležni izjemnih spodbud. Za razliko od ostalih voznikov jim ni bilo potrebno plačevati cestnin, parkirnin, prav tako so lahko brezplačno koristili prevoze s trajekti. Za nameček pri nakupu električnih avtomobilov ni bilo potrebno plačati davka na dodano vrednost, niti uvoznih dajatev, ki so v Norveški tradicionalno visoke, poroča Euronews.

Omenjene spodbude so posledično ustvarile občuten proračunski primanjkljaj. Že tako zanemarljiv globalni delež izpustov toplogrednih plinov se je še dodatno zmanjšal, na drugi strani pa so davčni odpustki in subvencije samo v preteklem letu ustvarile štiri milijardno luknjo v proračunu, po navedbah Mehza media. Omenjen denar bi se denimo lahko namenil za obnovo cest. Levica, ki je na oblasti, želi zato omejiti nekatere spodbude. Po besedah predsednika norveške avtomobilske federacije Thora Egil Braadlanda pa se vozniki soočajo še z enim hudim problemom – z nezanesljivo mrežo polnilnic za električne avtomobile.

Ta še ni zadostno razvita, da bi omogočala brezskrbno mobilnost, kot je to mogoče z vozili z motorji na notranje izgorevanje. Vozniki se pogosto znajdejo v čakalnici, še posebej takrat, ko je povpraševanje po električni energiji največje. Pojavlja se tudi težava s plačilnimi metodami. Kot pojasnjuje Braadland, morajo imeti vozniki električnih vozil naloženih 10 do 15 različnih aplikacij za plačevanje polnjenja baterij.

Če ne morejo kupiti in polniti, naj hodijo
V vmesnem času, ko se iščejo rešitve za omenjene težave, pa norveške oblasti že razmišljajo o novem ambicioznem cilju, in sicer zmanjšanju števila vozil na cestah in spodbujanju državljanov, da se na pot raje podajo peš, s kolesom ali avtobusom. Norveški minister za promet Jon-Ivar Nygard je nedavno izjavil: “Električni avtomobili nam omogočajo bolj zelen prevoz, vendar imajo tudi jasno intermodalno konkurenco javnemu prevozu v mestnih območjih. Potovanje z javnim prevozom, kolesarjenje in pešačenje moramo narediti privlačnejše.” Kako narediš hojo in javni prevoz bolj privlačen? Tako da podražiš nakup električnih vozil, še najlažje z ukinitvijo davčnih in finančnih spodbud. To pa seveda pomeni, da si jih številni ne bodo mogli privoščiti.

Zdi se, da je distopična prihodnost, v kateri si srednji razred nakupa vozila ne bo več mogel privoščiti, vse bližje. Zaenkrat si jih lahko privoščijo le premožnejši, ta so namreč občutno dražja od vozil, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Zaradi zahtevne dobavne verige cene zelo verjetno še dolgo ne bodo padle, opozarjajo proizvajalci avtomobilov.

So snovalci klimatsko pravične prihodnosti kadarkoli ustrezno pojasnili srednjemu razredu in revnejšim, da v tej ni prostora za njihove avtomobile?

Žiga Korsika