Madžarska nima težav s pomanjkanjem žita, država je glede tega samozadostna, še več, velike količine žita tudi izvažajo. Vseeno, previdnost je mati modrosti in na Madžarskem se že pripravljajo na potencialno pomanjkanje, ki bo prizadelo države, ki so odvisne od uvoza iz Rusije in Ukrajine.
Cene žita zaradi vojne v Ukrajini dosegajo nove višave, stanje pa še dodatno slabšajo slabe letine na Kitajskem in Argentini. Na Madžarskem so zaradi tega že uvedli nadzor nad izvozom žita, da bi preprečili pomanjkanje hrane in krme za živali v državi. Madžarski kmetijski minister István Nagy je izdal odredbo, da mora biti vse žito za izvoz registrirano, država pa ima do 15. maja 2022 predkupno pravico.
“Moramo zaščititi madžarske kmete in madžarske družine pred ekonomskimi in dobavnimi težavami, to je glavna naloga vlade,” je poudaril Nagy in izpostavil, da se je zaradi poskoka cen žita in krme na trgu ter izgube ukrajinskega pridelka pojavilo veliko zanimanje za madžarsko letino. “Še posebej zaradi domačih živinorejcev, dobave krme in proizvodnje mesa bo lahko država prepovedala izvoz žita v tujino,” je pojasnil madžarski kmetijski minister.
Za kršitelje kazni do 40 odstotkov neto vrednosti tovora
Na madžarskem ministrstvu za kmetijstvo so po poročanju Remix News potrdili, da obveza o prijavi žita namenjenega izvozu ne vključuje tudi tranzitnega prometa in humanitarne pomoči. Nad količinami namenjenimi za izvoz bo bedela uprava za varno hrano (Nébih), ki bo skrbela, da iz države ne uide količina surove hrane potrebne za krmo domačih živali ali, ki bi lahko ogrozila lokalno dobavno verigo. Če vodja Nébiha ugotovi, da obstaja tveganje za kaj takega, lahko Madžarska izkoristi svojo pravico in odkupi izdelek.
Da se bodo prijave izdelka za izvoz izvajale, bodo s skupnimi močmi skrbeli tako pri policiji, davčni upravi kot na carini. Za kršitelje, ki bi jih ujeli pri prevozu žita v tujino brez predhodne najave, je zagrožena denarna kazen v višini 40 odstotkov neto vrednosti pridelka.
Kot smo na Nova24TV že poročali, bo pomanjkanje žita še posebej prizadelo revnejše države v Afriki, Bližnjem vzhodu in Aziji. Obstajajo strahovi, da bi lahko prišlo do še ene “arabske pomladi”, ravno tako pa obstaja resna možnost, da bi pomanjkanje hrane povzročilo nov naval migrantov v Evropo. Madžarski pridelek žitaric variira med 6,5 in 8 milijoni ton na leto. Že nižja številka zadostuje za zadostitev domačim potrebam, tako da zgolj majhna količina madžarskega pridelka konča na svetovnem trgu. Madžarska predstavlja približno 1,25 odstotka svetovnih zalog žita.
Ivan Šokić