fbpx

Nemec in Brglez glasovala proti pozivu kanclerju Scholzu, naj dostavi elitne tanke Leopard 2

Evropska poslanca iz vrst socialnih demokratov Nemec in Brglez sta v EP glasovala tako bizarno, da je zaveznikom postalo sumljivo. Foto: STA

V Evropskem parlamentu je potekalo glasovanje o implementaciji skupne varnostne in obrambne politike. Poročilo je vsebovalo amandma, ki eksplicitno poziva nemškega kanclerja Olafa Scholza, da brez nadaljnjih zamud omogoči dobavo nemških tankov Leopard 2 ukrajinski vojski, ki jih ta krvavo potrebuje. Proti amandmaju sta pričakovano glasovala člana Socialni demokratov Matjaž Nemec in Milan Brglez. Oba v Evropskem parlamentu konsistentno glasujeta proti kakršnimkoli resnejšim obsodbam ruske agresije, kakor je glasovala tudi predsednica stranke, ki ji pripadata. Tanja Fajon je že kot evropska poslanka nasprotovala pospešitvi podelitve statusa EU kandidatke Ukrajini, Brglez in Nemec pa sta uspela nasprotovati resoluciji, ki Rusijo zaradi načrtnega bombardiranja civilnih ciljev označuje za teroristično državo, kot tudi resoluciji, ki gladomor, v katerem je zaradi umetno ustvarjene lakote umrlo milijone Ukrajincev, označuje kot genocid. 

Zadnji amandma, ki ga nista podprla, se je glasil tako: “… poziva kanclerja Scholza, da ustvari pobudo za evropski konzorcij relevantnih evropskih držav, da se zagotovi dobava glavnega bojnega tanka Leopard 2 brez nadaljnjih zamud.” Zanimivo, omenjeni amandma so predlagali evropski zeleni, katerih nemška članica je del Scholzove koalicije v Nemčiji. Zavrnili so ga v evropski politični družini Socialistov in Demokratov, ki jima pripadata tudi domača Socialdemokrata Milan Brglez in Matjaž Nemec.

Nemški kancler se je te dni znašel pod hudim pritiskom evropskih partnerjev. Pozivom Ukrajine, da naj čim prej zagotovi omenjene tanke Leopard 2, so se pridružile še baltske države, verjetno še največji pritisk nanj vršita Poljska in Velika Britanija. Poljski predsednik Duda je Ukrajincem obljubil ducat tankov Leopard 2, britanski premier Sunak pa eksemplarično število tankov Challenger 2. Nemškega kancler zaenkrat ni popustil, sklicujoč se na ZDA. Ta bi morala po njegovem mnenju pri dostavi glavnih bojnih tankov prevzeti pobudo in dostaviti slovite ameriške tanke Abrams, Nemci pa bi nato sledili s svojimi Leopardi 2. Po navedbah Ukrajincev bi bili Abramsi sicer dobrodošli, a bi se zelo težko vključili v samo bojno delovanje, saj uporabljajo posebno vrsto težko dobavljivega goriva, poroča Deutche Welle. Scholz je v svojem nagovoru zbranim elitam na Svetovnem ekonomske forumu ponovil, da je Nemčija zavezana pomoči Ukrajini, morebitne spremembe pozicije glede dobave želenih tankov ni omenjal.

Nemški kancler Olaf Scholz na WEF (Vir: epa)

Nemška vlada kot razloge za zavrnitev dostave lastnih tankov in zavrnitev soglasja Poljakom in ostalim navaja bojazen, da bi Leopardova tehnologija (gre verjetno za najboljši tank na svetu) padla v ruske ali kitajske roke, strah pred dodatno eskalacijo konflikta in bojazen, da bi se to dejanje Nemčije interpretiralo v zgodovinskem kontekstu nemških grozodejstev v času druge svetovne vojne. Zunanji komentatorji, predvsem tisti bolj kritični do nemške vlade in njene zunanje politike, pa navajajo, da Nemčija predvsem ne želi povsem zapreti kremeljskih vrat. Rusija je bila namreč do vojne z naskokom največja dobaviteljica zemeljskega plina, na katerega se zanaša velik nemškega gospodarstva.

Odsev nemške in domače politike
Brglez in Nemec sta po glasovanju o amandmaju, ki je Scholza neposredno spodbujal k “akciji”, glasovala za amandma, ki je pravzaprav ponovil isti poziv, a brez omembe nemškega kanclerja. Glasovanje evropskih socialistov je tako odsev nemške zunanje politike, v slovenskem primeru pa tudi avtentične naklonjenosti domače tranzicijske levice ruski zunanji politiki. Brglez in Nemec kot Fajon pred njima sta se namreč s svojimi glasovanji odzvanjala sentimente znotraj domače tranzicijske levice in njenih volivcev. A to, kar politična domačija skuša Slovencem in Slovenkam predstaviti kot “sredinsko politiko”, ju uvršča na skrajni rob političnega konsenza v Evropski uniji. Denimo, ko se je glasovalo o resoluciji, ki je Rusijo označila kot teroristično državo, je za resolucijo glasovalo 494 evropskih poslancev, proti jih je bilo zgolj 58, 44 jih je bilo vzdržanih.

Tudi resolucija o gladomoru, ki je umetno ustvarjeno lakoto tudi uradno prepoznala kot genocid Ukrajincev, Brgleza in Nemca ni prepričala v zadostni meri, da bi zanjo dvignila roko. Zanimivo, Klemen Grošelj tradicionalni zaveznik iz vrst propadle LMŠ se je glasovanju za resolucijo izognil, Joveva pa je glasovala za resolucijo. Več o resoluciji in o tem, kako je potekalo glasovanje, lahko preberete tukaj: Slovenska levica v EP ne želi prepoznati gladomora kot genocida nad Ukrajinci.

Gal Kovač