Natanko pred 81 leti se je na Poljskem pričela 2. svetovna vojna. Ob tem so bili napadeni vojaki na Westerplatte. Poljski predsednik Andrzej Duda je ob tem spomnil tudi na tragično usodo mesta Wieluń, ki so ga okupacijske sile bombardirale v jutranjih urah, ko je mesto še spalo. Spominska slovesnost se je odvijala na polotoku Westerplatte v Gdansku, ki leži na severu države, ob Baltskem morju.
Natanko pred 81 leti, torej 1. septembra 1939, je na Westerplatte na severu Poljske izbruhnila 2. svetovna vojna, ki pa je bila v svoji začetni fazi uperjena predvsem proti Poljski. Vojna vihra pa se je hkrati pričela na več krajih, vendar pa sta dva še posebej pomembna, saj se je tam napad zgodil tako rekoč istočasno. Na tragične dogodke izpred desetletij je na državni slovesnosti v Gdansku spomnil tamkajšnji predsednik države Andrzej Duda, ki je poleg tega omenil še Westerplatte, kjer so bili v tranzitnem skladišču napadeni poljski vojaki. Duda pa se je spomnil tudi mesta Wieluń, ki ga je okupator barbarsko bombardiral in pomoril številne civiliste. Ob tem je poljski predsednik še dejal, da se želijo pokloniti vsem, ki so v teh tragičnih dogodkih preminili. Prav zato je slovesnost potekala sočasno na obeh krajih, poroča PAP.
Ob tem se je poljski predsednik zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka. Pred predsednikovim nastopom so prižgali Svečo generacij in zaigrali Marš herojev Westerplatte, zatem pa je predsednik Duda vročil identifikacijske papirje družinam padlih braniteljev Westerplatte. Kraj njihovega počitka so odkrili arheologi, ki so opravljali svoja dela na območju nekdanjega skladišča. Minister za obrambo Mariusz Błaszczak pa je v svojem nagovoru dejal, da je Westerplatte za Poljake simbol patriotizma in popolne predanosti domovini. Slovesnost se je sicer pričela v torek v zgodnjih jutranjih urah. Obrambni minister je ob tem še dejal, da pričenjajo svečanost na tem posebnem kraju, ki je bil dolgo časa po krivici zanemarjen, danes pa znova poudarjajo njegov izjemen pomen. Duda pa je v svojem javnem nagovoru še dejal, da je ta kraj simbol junaštva poljskih vojakov.
Kot že rečeno, se je 2. svetovna vojna pričela prav na tem območju na današnji dan. Posadka na že omenjenem Westerplatte je štela le nekaj več kot 200 oseb, na nemški strani pa se je borilo okoli štiri tisoč vojakov. Nemške sile so v tem boju uporabile preko 60 topov, bojno ladjo, dve torpedovki in skoraj 50 letal. Poveljnik Westerplatte je imel nalogo ohraniti območje pod nadzorom 12 ur, major Sucharski pa se je odločil za končanje bojev šele po šestih dneh. Slovesnost je bila obenem tudi opomin svetu, kam pripelje brutalna politika, ki vodi v vojno. Duda je ob tem dejal, da gre za svarilo, da se takšni dogodki ne bi nikdar več ponovili. Kraj, kjer so se pripetili tragični dogodki mora biti dostojanstven, potrebno je poskrbeti za njegov dostojen izgled.
Tudi Slovenci se moramo ob tem vprašati ali smo se iz medvojnih in povojnih dogodkov kaj naučili. Pogosto se zdi, da ne. In če na Poljskem obujanje komunistične ideologije ne predstavlja večjega problema, pa je pri nas povsem drugače. Ob tem se lahko vprašamo kam nas pelje čaščenje totalitarnih simbolov in spomenikov klavcev, ki so posredno ali celo neposredno v smrt peljali na tisoče rojakov, dandanes pa pogosto celo slišimo, da so jih pobili premalo, in da bi morala biti brezna polna. Se je pa v zadnjem času pripetilo nekaj dogodkov, ki nas peljejo v bolj svetlo prihodnost. Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta nedavno pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. V Trstu sta podpisala dokument o prenosu lastništva Narodnega doma v roke slovenske manjšine. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požaru, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.
Domen Mezeg