V zadnjem tednu so zahodne države okrepile sankcije proti Rusiji kot odgovor na njeno invazijo na Ukrajino. Ukrepi so najstrožji od tistih, ki so bili uvedeni Iranu leta 2010 in Severni Koreji leta 2013. Rusija je največje gospodarstvo in največja država na svetu po številu prebivalcev, proti kateri so bile kdaj uvedene tako močne sankcije. Zahodni voditelji vedo, da vojne ne bodo takoj ustavili, vendar upajo, da bodo ruskemu gospodarstvu povzročili dovolj škode, da bi pomagali pri deeskalaciji konflikta.
Nedvomno je najmočnejši udarec ruskemu finančnemu sistemu uvedba sankcij proti Centralni banki Rusije (CBR), ki igra ključno vlogo na domačem deviznem trgu. Gre za nenasilni jedrski napad na ruski gospodarski sistem. Sankcije so omejile zmožnost ruske centralne banke pri dostopu do njenih deviznih rezerv v višini več kot 600 milijard dolarjev in njenemu bančnemu sistemu omejile dostop do mednarodnega plačilnega sistema, na večini blagajn sedaj uporabniki mobilnih plačilnih storitev lahko plačajo samo z gotovino, saj so Apple, Google in ostali ukinili svoje mobilne plačilne storitve, ki so v Rusiji zelo priljubljene.
Rubelj pada, obrestne mere rastejo
To uničujoče vpliva na vrednost ruske valute, saj je takoj po objavi sankcij, rubelj v enem dnevu padel za skoraj 30 %. Običajno, ko valuta države depreciira, centralna banka te države izkoristi svoje devizne rezerve, da kupi njihovo lokalno valuto in jo plača v tuji valuti, da stabilizira valutni trg. Sankcije so to sposobnost odvzele ruski centralni banki. Ključna obrestna mera se je ob padcu rublja podvojila, posledično pa se je vse, kar Rusi kupujejo v tujini – če je le mogoče – drastično podražilo.
Močno omejen dvig denarja na bankomatih
Zaradi propadajočega rublja in nestabilnega bančnega sistema so sankcije resnično oslabile sposobnost ruske vlade, da financira vojno. Sankcije so naložile veliko bolečine tudi ruskim podjetjem, kar je razvidno iz padca njihovih tečajev delnic. Hkrati so sankcije začele povzročati gospodarske bolečine tako elitam kot navadnim državljanom Rusije, ki na bankomatih lahko dvignejo največ 8000 rubljev (67 evrov) na dan.
Sankcije primerljive z največjimi krizami v preteklosti
Preprosto povedano, sankcije poskušajo izprazniti vojna skrinjica ruske vlade in izvajati javni pritisk na vlado, da konča vojno. Posledice sankcij naj bi bile primerljive s hudo gospodarsko krizo leta 1998, mednarodno finančno krizo leta 2008 in pandemijo korone leta 2020, je po poročanju tujih medijev dejal analitik velike ameriške banke JPMorgan, Anatoli Shal. Pričakujejo, da bo izvoz letos upadel za 13 odstotkov, domače povpraševanje za deset odstotkov, uvoz pa za okoli 30 odstotkov.
Tanja Brkić