Zgodovinarju Juriju Dmitrijevu, ki je našel v Sandarmoku posmrtne ostanke več kot 9.500 ljudi, ki so bili ubiti v letih Stalinovih represij, od 11. avgusta 1937 do 27. novembra 1938, so zaporno kazen povečali s 13 na 15 let. Več kot 400 znanstvenikov in umetnikov iz Evropske unije in ZDA je že podpisalo poziv za njegovo izpustitev.
Sodišče je po navedbah dopisnika Novaya Gazeta obravnavalo primer zoper Jurija Dmitrijeva zaradi obtožb spolne nemoralnosti zoper mladoletno posvojeno hčer, izdelavo otroške pornografije in posedovanja strelnega orožja. Gre za primer, ki je že pred letom dni vzbudil zanimanje javnosti, saj gre za zgodovinarja in zagovornika človekovih pravic, ki je bil sprva oproščen obtožb, nato pa obsojen na 13 let zaporne kazni. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je tedaj kritično opozorila, da celotno dogajanje v procesu vzbuja resne dvome o verodostojnosti njegovega pregona.
Vmes je bil obtoženi oproščen, nato pa obsojen na dolgoletno zaporno kazen
Spomnimo, da je bil Jurij Dmitrijev leta 2016 pridržan zaradi obtožb proizvajanja pornografije s sodelovanjem njegove posvojene hčerke. Dve leti pozneje je bil zgodovinar oproščen, pozneje pa je sodišče oprostilno sodbo razveljavilo. Leta 2018 je bila obtožbi dodana še ena zadeva – o nasilnem ravnanju nad otrokom. Poleti 2020 je mestno sodišče v Petrozavodsku Dmitrijeva obsodilo na zaporno kazen v višini treh let in pol. Zgodovinar krivde ni priznal, poroča The Insider.
Kasneje, konec septembra istega leta, je vrhovno sodišče v Kareliji povišalo zaporno kazen na 13 let. Hkrati je sodišče razveljavilo oprostilno sodbo po členih o proizvodnji pornografije, nedostojnih dejanjih in posedovanju orožja. Ta primeri je bil poslan v vnovično obravnavo v novi sestavi sodišča v Petrozavodsku.
Kot direktor spominskega parka Karelia Memorial je Dmitrijev preučeval množični grob, ki ga je odkril v Sandarmoku in Krasnem Boru. Skupno je bilo zabeleženih in označenih približno 150 grobnih jam, v katerih je bilo mogoče locirati več tisoč trupel ljudi, ki so bili ustreljeni v letih Stalinovih represij.
Dmitrijev je v Rusiji in širše poznan po svojih raziskavah in delu, ki se osredotoča na spomin na žrtve pretekle politične represije. “Ostre sodbe, ki jo je izdalo karelsko vrhovno sodišče v odsotnosti pravnega zagovornika, ki ga je izbral gospod Dmitrijev, ni mogoče šteti za spoštovanje jamstev poštenega sojenja in je še ena ilustracija širšega vzorca sodnega nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in drugih neodvisnih ali kritičnih glasov, ki se v Ruski federaciji v zadnjih letih povečuje,” je bil očitek, ki je bil ruskim oblastem pred letom dni podan s strani komisarke Sveta Evrope. “Namesto ustrahovanja in nadlegovanja civilne družbe bi morale ruske oblasti na vseh ravneh učinkovito sodelovati z njimi in javno priznati njihovo bistveno vlogo in neprecenljiv prispevek k demokratičnemu razvoju družbe,” je kritično dodala.
Več kot 400 znanstvenikov in umetnikov iz Evrope in Združenih držav je podpisalo odprt poziv, ki zahteva izpustitev zgodovinarja. “Pozivamo k takojšnji izpustitvi Dmitrijeva iz pripora. Potrebno bi mu bi bilo dati možnost, da nadaljuje svoje delo pri preučevanju zgodovine in ovekovečenju spomina na žrtve stalinističnega sistema. Zahtevamo, da se Dmitrijevu, pa tudi vsem znanstvenikom in nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s tovrstnimi raziskavami, zagotovi znanstvena svoboda,” so med drugim zapisali.
Nina Žoher