Umetno ustvarjena histerija. Okoljski “aktivisti” niso prav močni v dejstvih in številkah. Dirigiran napad na brazilskega predsednika Jaira Messiasa Bolsonara. Običajno levičarsko selektivno ogorčenje. Že približno dva tedna traja umetno sprožena histerija zaradi požarov v amazonskem tropskem gozdu. Po histeričnih izjavah poklicnih okoljevarstvenih “aktivistov” in drugih okoljskih obsedencev nam spet grozi popolno uničenje vsega življenja na planetu “v naslednjih desetih letih”, kar je v zadnjih petdesetih letih že konstantna apokaliptična mantra, ki pa se po nekem čudnem naključju nikakor ne uresniči.
Predvsem zato, ker jo navadno propagirajo kričači, ki nimajo pojma o realnosti, razen če gre za kričače, ki se na dejstva namerno požvižgajo in delujejo s točno določenim političnim ciljem. In seveda gre za to tudi v primeru zdaj najglasnejšega okoljskega kričanja, a kričačem ne gre za “pljuča planeta”, pač pa za napad na brazilskega predsednika Jaira Bolsonara.
Bolsonaro si je nakopal srd svetovnih levo liberalnih in nasploh samooklicanih progresivcev, s tem da jih predvsem ne jemlje resno, za nameček pa je začel še “rezati” proračunske prispevke za financiranje vseh mogočih okoljevarstvenih, LBGT, feminističnih in podobnih levičarskih organizacij, v katerih se redi na deset tisoče brezdelnih aktivistov, ki ne ustvarjajo ničesar, razen obsedenega kričanja in vsiljevanja svojih blodnih idej drugim. Ker je v časih porajajoče se gospodarske krize težko oporekati predsedniku, ki skuša zmanjšati javne izdatke za parazitske aktiviste, so se le-ti lotili solzavega tarnanja, češ da Bolsonarova politika uničuje “pljuča sveta”, tj, amazonski pragozd, zato je treba Bolsonara odstraniti s položaja tako rekoč zaradi preživetja človeštva.
Napad na Bolsonara
To kričanje seveda ne zdrži realne ocene. Za začetek, kljub histeriji okoljskih aktivistov, da daje Amazonija “20 odstotkov svetovnega kisika”, je ta številka v resnici šest odstotkov, in to v primeru, če bi zgorel celoten amazonski pragozd. Dejansko pa gori skupno okoli deset tisoč kvadratnih kilometrov gozda, kar je sicer res površina približno polovice Slovenije, vendar je treba upoštevati, da meri celotna površina amazonskega pragozda okoli šest milijonov kvadratnih kilometrov (za primerjavo celotna EU meri 4,5 milijona kvadratnih km). Če se poigramo s številkami, bi bilo tako ogroženih le 0,18 odstotka svetovnega kisika. Ampak večino požarov so zanetili lokalni kmetje. Po brazilski zakonodaji, ki je ena najstrožjih na svetu, lahko kmetje prosto razpolagajo z delom svojega gozda in ta del mnogi požgejo, da pridobijo kmetijska zemljišča. A tudi po požigu ni “svetovni kisik” bistveno ogrožen, saj fotosinteza poteka tudi na poljedelskih in travniških površinah. Seveda pa levičarski aktivisti niso bili nikoli preveč močni pri dejstvih in številkah.
Foto: Marcos Corrêa/PR
Selektivna histerija
Da gre za histerični napad na predsednika Bolsonara, nam dokazuje tudi to, da vlada popolna tišina glede gozdnih požarov v sosednji Boliviji, kjer pa je na oblasti levičarski predsednik Morales. Morda tudi zato, ker Morales, ki se je v prejšnji karieri ukvarjal s pridelovanjem koke, seveda podpira svoje nekdanje poklicne kolege in prav ti v Boliviji požgejo precej gozda, da pridobijo prostor za širjenje proizvodnje vse bolj iskanega in ustrezno donosnega produkta. Nad tem produktom pa drži roko mafija in tu se aktivistični kričači potuhnejo. Nasploh pa je Morales, kot rečeno, levičar in zato seveda nedotakljiv za kritiko aktivistov. Tako, ko so nedotakljive tudi afriške države in njihovi voditelji. Prav času histerije glede Amazonije so goreli tudi deževni pragozdovi v osrčju Afrike. Še nekoliko bolj kot v Južni Ameriki, saj so v Amazoniji zabeležili 2127 gozdnih požarov, medtem ko so jih v Demokratični republiki Kongo 3.395, v Angoli pa celo 6.902. A vsakršno kritiziranje požarov v Afriki bi bilo kakopak rasizem, predvsem pa tam ni na oblasti desničarjev, ki bi rezali proračunske prispevke za levičarske »aktivistične« parazite.
Protesti opozicije v Moskvi
V Rusiji ne ponehajo protesti opozicije, ki zahteva pravične volitve. V nedeljo, 8. septembra, bodo namreč v Rusiji lokalne volitve, a moskovske volilne oblasti na kandidatno listo niso uvrstile kar 57 kandidatov opozicije. Opozicija zato trdi, da je moskovski župan Sergej Sobjanin Moskovčanom odvzel pravico do poštenih volitev, in poziva ljudi, naj z množičnimi demonstracijami izrazijo svoj protest nad samovoljnim ravnanjem vladajoče stranke. Oblast sicer proteste redno prepoveduje in na protestnike pošilja policijo. V zadnjem mesecu so aretirali že več kot tri tisoč protestnikov, med njimi nekatere vodje opozicije, na primer Alekseja Navalnega, ki je nato preživel mesec dni v zaporu. Vse aretirane oblasti obravnavajo v kazenskih postopkih, ki se navadno končajo s tridesetdnevno zaporno kaznijo.
Spodletel iranski raketni poskus
Konec prejšnjega tedna so po socialnih omrežjih zakrožili posnetki spodletelega iranskega raketnega poskusa. Na sliki se vidi raketno izstrelišče Semnan na severu Irana, na katerem so posledice velike eksplozije – poškodovani so izstrelitvena ploščad v vesoljskem centru in vozila, ki so bila na prizorišču. Iran najprej slike ni komentiral, potem pa priznal, da je prišlo do “napake pri izstrelitvi”, zanikali pa so, da bi bil poškodovan tudi satelit, ki naj bi ga raketa odnesla v vesolje, ter v podkrepitev svojih trditev ponudili novinarjem, da si lahko satelit v izstrelitvenem centru osebno ogledajo. Iran je sicer napovedal, da bo v okvirju svojega vesoljskega programa v vesolje poslal manjši satelit Nahid 1, ki naj bi ga v orbito ponesla reketa tipa Safir.
Prvi demokratski kandidati že odpadajo
Do ameriških predsedniških volitev je še več kot eno leto časa, a zlasti pri demokratih so volilne aktivnosti že v polnem teku. V postopek za izbiro izzivalca, ki se bo novembra 2020 v imenu demokratske stranke pomeril z aktualnim predsednikom Donaldom Trumpom, se je prijavilo rekordno število kandidatov, saj je kampanjo sprožilo kar sedemindvajset demokratov, vendar jih je sedem že odstopilo, saj je tekmovanje brutalno. Zadnja je to storila senatorka iz New Yorka Kirsten Gillibrand in se tako pridružila dvema guvernerjema, dvema kongresnikoma, nekdanjemu senatorju in upokojenemu oficirju, ki so že odstopili. Nove odstope je pričakovati po javni debati 12. septembra, saj nekaterim kandidatom že zmanjkuje denarja, finančni podporniki pa seveda na nameravajo tratiti denarja za tiste, ki se v debatah ne bodo izkazali.
Bogdan Sajovic, Demokracija