Brazilijo pretresajo protesti, potem ko je z minimalno razliko na volitvah proti zdaj že nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonari zmagal Luiz Inácio Lula da Silva – Lula, populistični kleptokrat. Da so “ulični protesti znaki neke negotovosti, labilnosti in nereda” meni dr. Dimitrij Rupel, ki tako kot ostali strokovnjaki, s katerimi smo govorili, meni, da se s protesti odpira množica vprašanj, ki si jih je težko razložiti, sploh glede na politično zgodovino Brazilije. Govorili smo tudi z dr. Štefanom Bogdanom Šalejem, ki meni, da je trenutno dogajanje v Braziliji “šele začetek”.
“Dogajanje v Braziliji je podobno tistemu v Washingtonu pred dvema letoma. Bistvo je seveda v tem, da je na volitvah zmagal levi populist Lula, ki je imel po vsej verjetnosti podporo somišljenikov v Braziliji in drugod po Južni Ameriki,” je dejal dr. Dimitrij Rupel, medtem ko dr. Ernest Petrič dodaja, da so protesti izražanje nejevolje ljudstva, sploh, “ko vemo, da je bil Lula svoje čase zelo blizu idejam sandinistov (levičarskih revolucionarjev), Kube in Chaveza“.
Dr. Rupel: Od kod nenadna privlačnost socializma?
Kdor je spremljal predvolilno kampanjo v Braziliji, je bil priča precej ostri retoriki Lule, ki je bila po mnenju mnogih namenjena odvrnitvi Brazilcev od njegovih lastnih napak in napak njegove stranke. Navsezadnje se je Brazilija po 13 letih pod vladavino PT znašla v tako slabem stanju, da so se volivci leta 2018 obrnili na Bolsonara. Resnica je, da nikoli v zgodovini Brazilije ni prišlo do večjega uničenja deževnega gozda kot pod Lulo. Vse do danes njegova vpletenost v velikanska korupcijska škandala Odebrecht in Petrobras ni bila ustrezno raziskana. In njegova odločitev, da Brazilija gosti svetovno nogometno prvenstvo in olimpijske igre, medtem ko so država, bolnišnice in šole propadale, je povzročilo hude gospodarske težave in socialne napetosti.
Marsikomu se trenutni protesti proti novemu nastopu Lule na oblast v Braziliji zdijo povsem razumni, poleg tega pa se ob vsem tem poraja vprašanje, ki si ga ob tem zastavlja dr. Rupel, in sicer “od kod po koncu hladne vojne popularnost vseh mogočih levic. Tudi nemški Der Spiegel ima na naslovni strani Karla Marxa, v dolgem članku pa se sprašuje, ali se Marx ni motil in o možnostih za (prijazne, socialne …) reforme v kapitalističnih državah. Z drugimi besedami, vprašati se je treba, od kod nenadna privlačnost socializma. Gre samo za različne forume, ali se res – zaradi krize, ki jo je povzročila ruska vojna, dogaja usoden prelom? Se vračajo šestdeseta leta 20. stoletja?” se sprašuje dr. Rupel.
Dr. Šalej: socialista Lulo podpirajo ne le Putin, Scholz in Biden, jasno podporo je izkazala tudi slovenska vlada
Lula je pred volitvami v Braziliji to glasovanje razglasil za glasovanje o sami neodvisnosti države. Izguba volitev bi po njegovem mnenju pomenila konec brazilske demokracije. Morda ne gre primerjati, pa vendar lahko ob tem spomnimo, da so levičarji v Sloveniji pred volitvami enako na ves glas vpili, da bodo volitve odločale o “demokraciji v Sloveniji”, po njihovem nastopu na oblast pa smo priča popolnemu razpadu sistema na vseh področjih. Glede na to naslednja trditev Šaleja ne preseneča. “Bolsonarovo gibanje nima mednarodne podpore, zato pa ima Lula podporo ne le slovenske vlade, ampak tudi podporo Putina, Olafa Scholza, Bidna in ostalih,” pojasnjuje dr. Bogdan Šalej, Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji.
“Nekdo bi hitro rekel, da je proteste organizirala tajna služba, vendar sam nisem pristaš nekih teorij zarote. Menim, da je bil del ljudi z izidom volitev nezadovoljnih, to je dejstvo, sploh, ko vemo, da je bil Lula svoje čase zelo blizu idejam sandinistov, Kube in Chaveza,” je dejal dr. Petrič, ki dodaja, da je vse to opisano v knjigi, ki trenutno v velikem obsegu kroži po Sloveniji, Forum Sao Paulo.
Dr. Pogačnik: Vprašanja o ustavnosti, zakonitosti in legitimnosti, prav tako vprašanje o politični opredelitvi
Da so ljudje očitno nezadovoljni s socialistično oblastjo novoizvoljenega predsednika Lule, meni tudi mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, ki dodaja, da pa je “drugo vprašanje, ali so ti protesti legitimni ali legalni, enkrat ko so volitve opravljene, je vedno ena stran razočarana, v ZDA je bila situacija podobna”, pojasnjuje. Meni, da sta možnosti dve, in sicer izpodbijanje veljavnosti volitev ali ulični protesti, medtem ko je tretje vprašanje, ali so ljudje srečni s socializmom, pri čemer poudari, da je pri nas enak problem. “Glede na to, da protestov ni, so očitno ljudje srečni,” pojasnjuje Pogačnik, ki meni, da je velika ločnica med Slovenci in Brazilci med drugim tudi “temperament in drugačna mentaliteta, pri nas si ljudje dajejo duška na socialnih omrežjih, ne na ulici”. Pri tem poudarja, da je po njegovem mnenju sprejemljivo izražanje volje ljudi na ulicah, vendar v okviru zakonitega reda, česar v Braziliji, sodeč po videnem, ni bilo opaziti.
Pogačnik trdi, da je bila v političnem smislu Južna Amerika vedno specifična, “ali so bile diktature, marionete, socializem ali pa kaj drugega”. Dodaja, da se v državah, kjer so ljudje zadovoljni s kakovostjo življenja, nihče ne sprašuje po levi ali desni vladi. “V primeru, da pa so ekonomske in politične težave, pride potem to vse na plano”, je jasen Pogačnik, ki trdi, da sicer so neke podobnosti med napadom na Kapitol izpred dveh let in dogajanjem v Braziliji, vendar zadeve niso primerljive, saj sta to dva različna sistema.
“Z Bolsonarom je na oblast prišla desnica, ki je bila v Braziliji leta postavljena v kot po vojaški diktaturi itd. Ta desnica se je razvila na primeru vladanja Donalda Trumpa in njegovih sodelavcev, kot je nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon,” je komentiral Bogdan Šalej, ki meni, da je to močno vplivalo na Bolsonarovo vlado, ki je zelo poudarjala pomen vojske oziroma vse tri rodove vojske – letalstvo, zračne sile in pehoto.
Tisti, ki niso bili za Bolsonaro, so bili proti Luli
Šalej trdi, da je volilni sistem v Braziliji elektronski in že 25 let deluje popolnoma sprejemljivo, na drugi strani pa se je dogajalo, da “dobršen del volivcev, ki niso bili za Bolsonara (po zadnjih raziskavah je imel Bolsonaro namreč le 25 odstotkov podpore), bil proti delavski stranki Lule, ki je zapustila eno zelo čudno zapuščino z raznimi škandali. To je prišlo na dan tudi med volilnim procesom, razlika v volilnem rezultatu je bila izredno majhna”, je jasen.
Miselnost Lule in levih strank je daleč od demokratičnih idej
Brazilski politični sistem ostaja zelo razdrobljen, vendar je vzpon protidemokratičnih skupin znotraj obstoječih političnih strank otežil krmarjenje po sistemu. Desnica je dobila parlamentarne volitve in večino v parlamentu, ki bo nastopil s februarjem. “Lula ne bo imel velike večine v parlamentu, kar je novi fenomen“, pojasnjuje Šalej in pojasnjuje, da “Lula in pripadniki levih strank ne znajo delati z opozicijo, njihova osnovna miselnost je daleč od nekih demokratičnih iger, ki jih demokracija predstavlja”.
Meni, da je Lula obljubil veliko, da pa bo čas pokazal, kako in če bo to zares uresničil. Brazilija je po mnenju Šaleja svetu zanimiva, ker se v njej bije bitka med dvema modeloma demokracije “Trumpov Bolsonarov model in Lulov socialni model, ki ga tudi svet ne sprejema odprtimi rokami, saj je v preteklosti že dokazal, da ni ravno “vse lepo”. Prizadevanja za sprejetje ključnih delov zakonodaje za uveljavitev gospodarskih reform, kot je davčna reforma, bodo vključevala veliko bolj zapleteno prepletanje notranjih in zunanjih političnih pogajanj.
Potem ko je policija v Braziliji aretirala na stotine protestnikov, ki so razgrajali po glavnem mestu in vandalizirali objekte, je vodja brazilskega vrhovnega zveznega sodišča Alexandre de Moraes v nedeljo zvečer odredil odstavitev Ibaneisa Rocha s položaja guvernerja državnega zveznega okrožja (Brasília) za 90 dni. Ukrep je po poročanju Breitbarta sledil na zahtevo nove levičarske vlade kot odgovor na Rochino domnevno “namerno opustitev” ukrepanja v njegovem odzivu na nemire, ki so vandalizirali sedež brazilskega kongresa in STF v nedeljo.
Tanja Brkić