Švedsko glavno mesto Stockholm so samo v eni noč prejšnji teden pretresle kar tri eksplozije. Kar bi vsaki varni državi postala novica dneva, pa na Švedskem sploh ni prišlo do naslovnic medijev. Tako kot naraščajoče število umorov in vedno večje število posilstev, je tudi eksplozija granate postala del švedskega vsakdanjika.
“Tri eksplozije v eni noči bi bilo naslovna novica v kateremkoli mestu razvitega sveta. A eksplozije sploh niso prišle do naslovnice,” so poročali pri RT, kjer so izpostavili, da je švedska nacionalna televizija SVT, poročanje o eksplozija prepustila svoji spletni strani.
Tarča “grenadirjev” je bila tudi sirska pravoslavna cerkev, to pa je tudi že drugič v enem letu, da so na omenjeno cerkev vrgli granato.
Granate za manj kot 100 evrov
Statistika pri tem ne govori Švedski v prid. V letu 2018 je policija zabeležila 162 bombardiranj, letos so samo v prvih petih mesecih zabeležili 93 eksplozij, kar je 30 več kot leta 2018 v istem časovnem obdobju.
You think that Swedish police have lost control? The ‘no-go zones’ are in fact ‘go-go zones’. #FactCheck pic.twitter.com/m0Aoi9lW59
— Sweden (@Sweden) February 25, 2017
Število napadov z granatami je “ekstremno za državo, ki ni v vojni,” je za SVT priznal policijski načelnik Gunnar Appelgren.
Did they change the definition of violent crime and grenade attacks as well? If I was demonizing anyone, it was rapists in Sweden. pic.twitter.com/v5orfpoSuh
— Thoughtful Chrysalis (@MentalChrysalis) October 25, 2019
Večina granat naj bi v državo prišla s področja nekdanje Jugoslavije. Prodajajo se za okoli 90 evrov na granato. A če so na Kosovu med leti 2013 in 2014 vrgli vsega skupaj tri granate, so jih na Švedskem več kot 20 letno, od 2015 naprej.
Kriminal v porastu
Ravno tako je v porastu število umorov, lani so poročali o 300 streljanjih, ki so terjala 45 življenj. Če se je število umorov do leta 2002 zmanjševalo, je od 2015 spet začelo naraščati, tako kot število posilstev in spolnih napadov, ki se je v zadnjih štirih letih potrojilo. 90 odstotkov vseh strelcev je prva ali druga generacija priseljencev.
https://twitter.com/PeterSweden7/status/941703724086517761
Da so na Švedskem leta 2015 v državo sprejeli več kot 160 tisoč “prosilcev za azil” je zgolj naključje. Pri tem pa švedske oblasti skupaj z osrednjimi mediji v državi želijo problem vedno hujšega kriminala v državi prikazati kot problem percepcije. Namreč priznanje, da ima država problem, ki si ga je sama nakopala, bi pomenilo priznati da nordijski model ne deluje tako kot so si ga zamislili.
Ivan Šokić