fbpx

Trgovina s prepovedanimi drogami odporna na vplive pandemije covida-19

Foto: epa

Med pandemijo novega koronavirusa se trgovina s prepovedanimi drogami ni ustavila. Nasprotno. “Padci” droge, kakor v žargonu pravijo, se dogajajo mesečno. Spomnimo na “padec” 740 kilogramov kokaina, ki ga je zasegla malteška carina na poti iz Ekvadorja v Slovenijo.

V Evropskem poročilu o drogah 2021 lahko med drugim beremo, da je evropski trg drog odporen na vplive pandemije covida-19 in digitaliziran. »Izsledki zadnje ‘trendspotter’ raziskave centra EMCDDA tako kažejo, kako se trg z drogami še naprej prilagaja vplivom covida-19, saj se prekupčevalci z drogami prilagajajo omejitvam potovanj in omejitvam prehajanja meja. Na veleprodajni ravni se to odraža v nekaterih spremembah prekupčevalskih poti in metod, ki se bolj zanašajo na tihotapljenje prek intermodalnih zabojnikov in trgovskih dobavnih verig ter manj na uporabo človeških kurirjev. Pridelava konoplje in proizvodnja sintetičnih drog v EU se med pandemijo nista spremenili, pri čemer se odkrivanje proizvodnih obratov ni zmanjšalo.

Čeprav je bila ulična preprodaja med prvim zaprtjem motena in so poročali o lokalnem pomanjkanju, so se prodajalci in kupci drog prilagodili tako, da so povečali uporabo storitev šifriranega sporočanja, aplikacij družbenih medijev, spletnih virov ter poštnih storitev in storitev dostave na dom. To sproža vprašanje, da bi lahko dolgoročni učinek pandemije bil nadaljnja digitalizacija trgov z drogami,« še lahko beremo v omenjenem poročilu.

Med bananami zelo čist kokain
Malteška carina je junija letos zasegla rekordnih 740 kilogramov kokaina, ki bi ga lahko na ulici prodali za 100 milijonov evrov. Zabojnik z bananami, v katerem so našli drogo, je bil na poti iz Ekvadorja v Slovenijo. Šlo je za nov rekordni zaseg drog malteških oblasti, potem ko so lani decembra že zasegle pošiljko 612 kilogramov drog, ki je bila na poti iz Ekvadorja in Kolumbije v Libijo. Carina je v takratni izjavi sporočila, da je bil zaseg rezultat daljše operacije. Zabojnik so izbrali za pregled po podrobni oceni grožnje, ko je ta prišel v mednarodno pristanišče. Zaradi nekaterih napak pri osnovnem pregledu so cariniki odprli tovor s 1.080 škatlami banan. Fizično so nato pregledali vsako škatlo posebej. V večini so bile sicer res banane, v 37 pa so odkrili skupno 740 svežnjev bele snovi. Testi so kasneje potrdili, da gre za zelo čist kokain.

Spomnimo. Heroin iz Irana
Aprila 2018 so cariniki v koprskem pristanišču v zabojniku, ki je prispel na turški ladji, najprej pa je bil vkrcan v Iranu, med lepilom za keramiko, namenjenim v podjetje za prodajo keramike Sarai z Lavrice, odkrili 302 kilograma heroina izredne čistosti. Ta bi po ocenah policije lahko prekupčevalcem prinesel do 50 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Policija je maja 2019 prijela Gregorja Setnikarja in Arisa Alibašića, pozneje pa še domnevnega naročnika pošiljke heroina, podjetnika Aleksandra Vettorazzija. Ta je menda leta 2009 emigriral iz Sirije, se preimenoval ter pri nas začel prodajati keramiko in kopalniško opremo. Vsi trije so bili v priporu do junija letos, ko so trojico izpustili, še en osumljenec, E. K., pa je ostal na begu.

Foto: iStock

Aprila rekorden zaseg drog
Po rekordnih zasegih heroina in kokaina v koprskem pristanišču, pa so večjo količino prepovedanih drog aprila letos zasegli murskosoboški policisti. Kot je takrat dejal Bojan Rous, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Murska Sobota, je kriminalistična preiskava potekala v sodelovanju z avstrijsko in nemško policijo. Kot je pojasnil, so na sled združbi prišli tako, da so na območju Estonije zasegli pet kilogramov droge, ki je imela sled na našem območju. V 15-mesečni policijski preiskavi, ki je potekala v Sloveniji, so kriminalisti začeli preiskovati kazniva dejanja s klasičnimi oblikami policijskega dela, tj. z zbiranjem obvestil, kasneje pa so v preiskavo vključili tudi izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. V tem času je bilo v sodelovanju s policisti iz Nemčije, Avstrije in Estonije v tujini zaseženih okoli pet kilogramov različnih prepovedanih drog in več kot 4500 tabletk ecstasy (MDMA). Kriminalistična preiskava je pokazala, da je imela kriminalna združba zelo dobro organizirano mrežo preprodaje prepovedanih drog po vsem svetu, ki je potekala izključno prek črnih tržnic na temnem spletu (darknetu). Plačila za nakupe prepovedanih drog pa so bila izključno z uporabo kriptovalut. Nato so po 15-mesečni intenzivni kriminalistični preiskavi v hišni preiskavi zasegli rekordno količino drog v Sloveniji, in sicer 400 kilogramov snovi, ki je bila nato poslana v analizo. Del vzorcev je ekstazi, poleg tega je bila zaznana tudi nova sintetična droga, ki pri nas še ni na seznamu drog. Ocenjujejo, da bi osumljeni pridobili najmanj tri milijone evrov protipravne koristi, je takrat še dejal Rous.

Razvejena mreža
Med preiskavo so ugotovili, da je imela kriminalna združba zelo dobro razvejeno mrežo, nakupi so potekali prek temnega spleta in izključno s kriptovalutami. Nakup drog ni potekal osebno, vsak posameznik združbe je imel posebej določeno vlogo. Vodja je prek temnega spleta ponujal droge, pripravljal je tudi svežnje z drogo, je pojasnil. Skrbel je tudi za nabavo sestavin za izdelavo amfetamina. Združba je bila zelo pazljiva. Drogo so pošiljali v embalaži prehranskih izdelkov, ki je vila videti kot originalna. Vse prodane droge so bile izjemne kakovosti in čistosti, tako da si jih je lahko kupec še naprej redčil. Kot je pojasnil, je imela združba na temnem spletu izjemne reference. Ponujali so heroin, kokain, amfetamine, konopljo …

Cene drog
Cena posameznih vrst prepovedanih drog je bila različna, odvisna od količine, kraja dostave, pogostosti odkupa in preteklih nabav. Dobavljena prepovedana droga je bila izjemne kakovosti in čistosti, kar pomeni, da je lahko kupec drogo še dodatno redčil za nadaljnjo prodajo. Cena kokaina je bila 40.000 evrov za kg, heroina 9.000 evrov za kg, metamfetamina 16.000 evrov za kg, cena tabletke ecstasy (MDMA) se je gibala od enega do dveh evrov, odvisno od količine nakupa. Cena speed paste je bila 1300 evrov za kg. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je kriminalna združba v zadnjih treh letih prodala več kot 82 kilogramov speed paste, več kot 65 kilogramov kristalov MDMA in večje količine drugih prepovedanih drog, ki jih je ponujala, kot so: MDMA-tabletke, MDMA-kristali, heroin, mefedron, prepovedana konoplja, kokain, amfetamin v pasti. Med preiskovanjem in pregledovanjem profila vodje združbe na temnem spletu je bilo ugotovljeno, da je med aprilom 2018 in julijem 2020 samo na eni od tržnic temnega spleta prodal za več kot 600.000 evrov prepovedanih drog. Preprodajali so tudi na drugih tržnicah temnega spleta.

Policija odgovarja
Smo pa Policijo prosili za podatke o zaplenjenih prepovedanih drogah oziroma mamilih (kokain, heroin, extasy ….) po letih v Sloveniji (od leta 2015 do danes). Ti so objavljeni v razpredelnici. Poleg tega nas je še zanimalo, ali je policija v zadnjih letih uspešnejša pri odkrivanju tovrstnega kriminala ali pa je to predvsem rezultat povečane nezakonite trgovine s temi substancami. »Povečanje zasegov posameznih prepovedanih drog v zadnjih letih je posledica usmerjene aktivnosti policije na tem področju. Vsekakor pa so aktivnosti policije usmerjene v zmanjševanje ponudbe prepovedane droge, ki je posledica povpraševanja uporabnikov prepovedane droge,« so nam odgovorili s Policije. Na vprašanje, s kom vse sodelujejo pri pregonu tovrstnega kriminala in ali je tovrstno sodelovanje tudi uspešno, pa so nam odgovorni s Policije odgovorili: »Na področju zmanjševanja ponudbe prepovedanih drog je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za uspešnost, saj organizirane kriminalne združbe ne poznajo meja in ovir, ki bi jih predstavljale posamezne države. Policija tako sodeluje z Interpolom, Europolom in na podlagi dvostranskih sporazumov s posameznimi državami in pa tudi drugimi institucijami.«

Analiza odpadnih vod
Spomnimo še na mednarodno raziskavo o uporabi prepovedanih drog za leto 2020, opravljeno z analizo odpadnih vod. Ta je med šestimi slovenskimi mesti − gre za Ljubljano, Maribor, Koper, Novo mesto, Velenje in Domžale-Kamnik − pokazala, da je najvišja uporaba kokaina, ekstazija in metamfetamina v Ljubljani, amfetamina pa v Velenju. Večina obremenitev biomarkerjev v slovenskih mestih je bila sicer pod povprečjem mednarodne raziskave.

V raziskavi je lani sodelovalo 99 mest iz 27 držav s skupno 50 milijonov prebivalcev. Iz Slovenije je bilo vključenih šest mest oziroma območij. Med preučevanimi drogami sta najbolj razširjena kokain in THC, slednji pričakovano prednjači po številu odmerkov.

Anamarija Novak, M. B.