Potem ko je prejšnji teden ameriške osrednje medije zajela panika zaradi Trumpove izjave, da razmišlja o nakupu Grenlandije, je prišel še trenutek streznitve. Trump bi se, če mu omenjeni nakup uspe, v zgodovino vpisal kot eden od največjih ameriških predsednikov, ki je uspel povečati ozemlje ZDA za okoli 22 odstotkov. Nakup, ki bi lahko stal več milijard, bi ustavil kitajske apetite na največjem otoku na svetu.
Grenlandija je največji otok na svetu, ki obsega okoli 2.166.086 kvadratnih kilometrov. Ravno tako je avtonomno ozemlje pod dansko oblastjo, na katerem po zadnjem štetju živi vsega 56.480 prebivalcev. Večina je inuitskih staroselcev, le okoli 12 odstotkov prebivalcev je danskega porekla.
Še lani se je napovedovalo, da bi si Grenlandija v želji po vse večji samostojnosti lahko nekje do leta 2021 izborila svojo neodvisnost. Takrat smo na Nova24 TV tudi poročali o številnih investicijah Kitajske na Grenlandiji, med drugim se je napovedovala gradnja kar treh letališč. Vse to je bilo z namenom, da bi se Grenlandija s svojimi dragocenimi zalogami redkih rudnin odprla za Kitajsko.
U.S. President Donald Trump said that the concept of buying Greenland was 'strategically interesting', but that it was not a top priority. More: https://t.co/MjLyv4Aw6o pic.twitter.com/DCidrIcO1H
— Reuters (@Reuters) August 19, 2019
Temu so takrat po pisanju Breitbarta nasprotovali tako Američani kot Danci. V zadnjih letih so kitajska podjetja ravno tako pridobila pravice do izkopavanja redkih mineralov, poleg tega pa naj bi bila zaradi topljenja arktičnega ledu vedno bolj realna možnost odprtja tako imenovane polarne svilene poti.
Grenlandija za ZDA zanimiva že vse od leta 1946
Ideja, da bi ZDA kupile Grenlandijo, ni nova. Isto so Američani poskusili že leta 1946, ko so Dancem ponudili 100 milijonov dolarjev v zlatih palicah. Ti so ponudbo zavrnili, a so Američani vseeno pozneje, leta 1950, dobili dovoljenje, da na ozemlju Grenlandije zgradijo svojo vojaško bazo Thule, ki je bila po pisanju portala Advance.hr še dograjena v letih 1951 in 1953 in je tako postala del celovite Natove obrambe v času hladne vojne.
Kitajski rastejo apetiti: Naslednja svilna cesta bo potekala prek Arktike
Za Američane nakup nekega ozemlja ravno tako ne bi bil nek precedens. Okoli 20 odstotkov ZDA so leta 1803 kupili od Francozov. Američani so takrat odšteli okoli 300 milijonov dolarjev v današnjem denarju. Ob tem ne gre pozabiti na leto 1867, ko so od carske Rusije kupil Aljasko za okoli 100 milijonov dolarjev današnjega denarja.
"Greenland is not for sale": Denmark Prime Minister Mette Frederiksen reacts to Pres. Trump's idea of buying the semi-autonomous Danish territory of Greenland. https://t.co/3xsmzFnksM pic.twitter.com/V7rhD2ZoSS
— ABC News (@ABC) August 20, 2019
Danes bi se cene najverjetneje vrtele v milijardah dolarjev. Čeprav danska premierka Mette Frederiksen Trumpove nagibe označuje za absurdne, je treba poudariti, da ima Danska z Grenlandijo več stroškov kot pa koristi. Sami namreč nikoli do zdaj niso bili pripravljeni investirati v razvoj tega polavtonomnega ozemlja.
Je res tako absurdno?
Po drugi strani Danci prebivalcem Grenlandije letno nakazujejo finančno pomoč v višini 700 milijonov dolarjev. Lahko je govoriti o tem, kako je stvar absurdna, dokler ne pride ponudba. Ob možnosti, da bi lahko zaslužili s prodajo ozemlja, ki bi se v kratkem lahko osamosvojilo, to lahko postane zelo mikavno. Ko pride do razmetavanja z denarjem, si ni težko predstavljati izdatnih finančnih nagrad še za vse prebivalce Grenlandije, s čimer bi si Američani lahko kupili njihovo naklonjenost.
I promise not to do this to Greenland! pic.twitter.com/03DdyVU6HA
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) August 20, 2019
Območje Arktike tako postaja vedno večje mesto, kjer si prihajajo navzkriž interesi ZDA, Rusije in Kitajske. Trumpova napoved, da bi Grenlandijo kupil, tako ponuja svojevrstno rešitev, kako na najhitrejši način zavarovati ameriške interese. Trump bo v začetku septembra obiskal Dansko, pričakovati pa je, da bo ena od glavnih tem pogovora tudi nakup Grenlandije. Ali bo to pomenilo, da bi Grenlandija postala 51. zvezna država, bo pokazal čas.
Ivan Šokić