“Svetovna zdravstvena organizacija v naslednjih mesecih pričakuje večje število okužb in smrti v Evropi,” je sporočil regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge na srečanju v Københavnu. Število primerov po Evropi nezadržno raste, najbolj pa v Španiji in Franciji. Preko 51 tisoč primerov okužb je bilo zabeleženih samo v petek v 55 državah, ki so pod nadzorom regionalnega centra WHO v Evropi, kar je več, kot je bilo aprila ob vrhuncu prvega vala.
“Vse huje bo postalo. Oktobra in novembra, bomo priča veliko večji smrtnosti,” je dejal Hans Kluge. Ne glede na to, da smo v Evropi priča porastu novih primerov, število smrti ostaja relativno stabilno. Po pričakovanju WHO pa naj bi v ponovnem valu bili priča večji smrtnosti, je poročal danski The local.
“Razumem, da si države v tem trenutku ne želijo slišati slabih novic,” je še povedal Kluge, ki je poudaril, da bi si želel sicer predati pozitivno sporočilo, da se bo pandemija zaključila v nekem trenutku. Spletnega srečanja Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi se je udeležilo preko 50 držav članic, na njem pa se bodo pogovarjali o odzivih na novi koronavirus in določili petletno strategijo.
Concluding his speech at #RC70Europe, @hans_kluge calls for the support of Member States and partners to strengthen health in Europe and leave no-one behind. #UnitedActionForBetterHealth pic.twitter.com/9n2rmvxlp6
— WHO/Europe (@WHO_Europe) September 14, 2020
Po njegovih besedah izdelava cepiva sama po sebi ne bo prinesla konca epidemije. “Ves čas slišim: cepivo bo ustavilo pandemijo. To nikakor ni res!,” je še obrazložil. “Zaenkrat še niti ne vemo, ali bo cepivo pomagalo vsem starostnim skupinam. Zaenkrat smo samo dobili znak, da pomaga samo eni skupini, drugi pa ne,” je še poudaril. “V primeru, da bi morali naročati različna cepiva, bi to za nas predstavljalo logistično nočno moro,” je še opozoril na nevarnost zapletov, ki bi jih takšna situacija prinesla.
Zaenkrat smo še vedno priča nepopolni sliki
Po mnenju Kluga je pristop k epidemiji politiziran in si želi, da bi bil odgovor na epidemijo bolj fokusiran na epidemiološke podatke in podatke javnega zdravja. Po drugi strani tudi zagovarja tiste države, ki so se v zadnjih mesecih posluževale strožjih ukrepov, saj smo priča popolnoma novi bolezni. “Svetovna zdravstvena organizacija je bila kar nekajkrat tarča kritik, a komunicirati o nečem kar ne poznaš je zelo težko,” je še obrazložil in dodal: “Za nekatere smo naredili premalo, za nekatere pa smo šli celo predaleč.” Ker imajo premalo znanja o novem virusu, so morali vse odločitve sprejemati z nepopolno sliko.
“V večjem številu držav smo priča situaciji, ko politika gre mimo mnenja znanstvenikov, v nekaterih drugih državah pa ljudje dvomijo v znanost, kar je zelo nevarno,” je še poudaril Kluge. V Evropi pa sicer število smrti ostaja na podobnem nivoju od začetka junija, ko je bilo dnevno zabeleženih približno od 400 do 500 smrti povezanih s koronavirusom. Ne glede na to, da vlada zaskrbljenost, pa še pravi, da odzivi sedaj ne smejo biti enaki tistim, ki smo jim bili priča pozimi in zgodaj spomladi. “Februarja smo morali ciljati na družbo, sedaj pa moramo ciljati na virus,” je še dodal Kluge in povedal, da bi novi ukrepi lahko temeljili na lokalnem nivoju.
Sistemski nadzor je ključen
“Če bomo imeli dober sistem nadzora, bi morali biti pripravljeni na lokalni nadzor, po nekaj tednih, pa bi se lahko sprostili,” je še dodal Kluge. V nadaljevanju še poudari pomembnost vzajemnega odnosa med zdravjem, gospodarstvom in blaginjo v novi realnosti. Vsi trije dejavniki so dejansko povezani med seboj, saj je po eni strani pomembno, da se pazi na javno zdravje, a bi po drugi strani ponovno zapiranje gospodarstva lahko prineslo katastrofo in vplivalo na blaginjo prebivalcev.
Sara Kovač