ZDA se soočajo z najhujšo inflacijo v zadnjih 30 letih. Novinarje, ki so sicer naklonjeni trenutni administraciji v Beli hiši, je zato zanimalo, kaj bo administracija Joeja Bidna ukrenila glede tega in kako bodo poskrbeli, da Bidnov načrt za infrastrukturo “Gradimo bolje”, ki ima bore malo skupnega z infrastrukturo, ne bo še poslabšal inflacije v državi. Na vprašanja je odgovarjala podpredsednica Kamala Harris, a kakor je očitno s posnetka, ji je bilo sila neprijetno. Očitno je vajena, da ji sicer postavljajo lahka vprašanja, ali pa priskrbijo tudi odgovore.
“ZDA izkušajo najhujšo inflacijo v zadnjih 30 letih, kar je močno preseglo pričakovanja. OPEC ni povečal črpanja nafte. Nam lahko poveste malo o tem, kako boste preprečili, da novo zapravljanje predvideno v ‘Gradimo nazaj bolje’ ne bo še dodatno poslabšalo problem in kaj boste storili, da odpravite težave z inflacijo?” se je glasilo vprašanje Bloombergove novinarke za ameriško podpredsednico Kamalo Harris, ob katerem je 2. najmočnejša političarka v svetovni velesili številka ena začela jecljati.
“Cene so šle gor,” je po začetnem zatikanju priznala Harrisova. “In družine ter posamezniki se spopadajo z resničnostjo tega da … da … kruh stane več, da gorivo stane več,” je zadovoljna s tem, da je le izkašljala nek odgovor, povedala ameriška podpredsednica. Njen glas se je tresel.
“Zdaj moramo razumeti, kaj to pomeni,” je bolj samozavestno nadaljevala Harrisova. “To je podražitev življenjskih stroškov. To pomeni pritisk in raztegovanje omejenih prihodkov. To je neke vrste stres za družine, ki ni samo ekonomski, temveč je prisoten vsak dan. Nekaj, kar je težko prenašati. Zato je to nekaj, kar jemljemo zelo resno,” je naprej natolcevala Harrisova. “Zelo resno.”
“In iz zgodovine te težave v ZDA vemo, da ko vidite dvig teh cen, ima to direkten učinek na kvaliteto življenja vseh ljudi v naši državi,” je povedala ameriška podpredsednica. “Tako da gre za veliko težavo in to jemljemo resno. In to je za nas prioriteta.”
Dvig davkov za srednji razred, a to ne bo ameriških davkoplačevalcev nič stalo
Harrisova je skušala krivdo za inflacijo obesiti kar logističnim težavam z dobavo. Kar je, kot da bi prek posrednika priznala krivdo za problem, ki ga je ustvarila politika. Če smo bolj natančni, kriza v dobavni verigi, ki trenutno pesti ZDA, je posledica zakonov, ki so v Kaliforniji Kamale Harris med drugim prepovedali na ceste tovornjakom starejšim od deset let, od pristaniških delavcev pa zahtevali, da se cepijo. Številni so raje ostali brez dela, kot da bi se cepili, posledice pa lahko občuti cela država. A dobavna kriza pojasni, zakaj se cene stvari, ki jih primanjkuje, še dodatno dvigajo, ne pojasni pa vzroka inflacije, ki je veliko bolj obsežna.
NEW: We've released our model estimates of the latest House version of the Build Back Better plan. In 2022, higher-income earners would see a significant tax increase, while the average household in the bottom four income quintiles would get a tax cut.https://t.co/PHOxIFZh4h pic.twitter.com/YYkGOA3rSE
— Tax Policy Center (@TaxPolicyCenter) November 11, 2021
Po poročanju Breitbarta je Harrisova ravno tako med promocijo 1,75 bilijona težkega “Gradimo nazaj bolje” paketa zatrjevala, da le ta ne bo ameriških davkoplačevalcev stal nič, navkljub temu, da gre za davkoplačevalski denar in sporni zakon predvideva ogromno povišanje davkov. “Mislim, da je pomembno poudariti, da to ne bo nič stalo ameriškega davkoplačevalca,” je vztrajala Harrisova. Po nedavnih analizah Tax Policy Center naj bi predviden zakon dvignil davke srednjega razreda za med 20 in 30 odstotki. Ampak kakor pravi Harrisova, ameriških davkoplačevalcev to ne bo stalo nič. “Gradimo nazaj bolje ne bo stal nič, mi plačujemo za to.”
Ivan Šokić