Nova24TV je najvidnejši opozicijski medij v Sloveniji. Kot eden zadnjih resnično kritičnih medijev v državi je trn v peti oblasti. Ker se Gibanje Svoboda ne želi soočiti z upravičeno kritiko, so odpovedali sodelovanje na vseh soočenjih ali katerikoli drugih dogodkih, ki jih bo v predvolilnem času organizirala naša medijska hiša.
Da bi opravičili svoj pobeg, so pripravili naslednje sporočilo za javnost, v katerem trdijo, da ne podpirajo “načina in financiranja in delovanja Nove24”. Tako pa se je na izjavo odzval direktor medijske hiše: “Zanimiv razlog. Nova24TV posluje povsem transparentno. Naš največji podpornik so naši gledalci, ki nas financirajo prostovoljno. Od države ne dobimo nič. Se boste raje udeležili soočenj na depolitiziranih medijih, ki jih prisilno financiramo davkoplačevalci.”
Za razliko od Nove24TV, ki jo podpirajo predvsem njeni bralci in gledalci, pa je sporno predvsem financiranje njemu naklonjenih medijev v predvolilnem obdobju. Medij Necenzurirano, za katerega je pisala nekdanja novinarka in sedaj tudi nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda, se je napajal s strani državnih družb, v prvi vrsti GEN-I, Gorenja, pa tudi s strani družbe v lastni trenutnega finančnega ministra.
Zgodovina pobega
To pa je le eden izmed primerov, ko je stranka Gibanje Svoboda kratko malo pobegnila pred javno kritiko. Tako se je že zelo zgodaj umaknila s socialnega omrežja Twitter (danes X), kjer se je tako rekoč dnevno soočala z državljansko kritiko. Takrat so na svoji spletni strani zapisali, da na omenjenem socialnem omrežju raven debate ni dovolj visoka, da bi lahko še naprej participirali na njem. Svoje “dosežke” odtlej delijo predvsem na socialnem omrežju X.
Teh “dosežkov” pa ni bilo prav veliko, če odštejemo implementacijo zakonodaje, ki krni širino javne debate. V prvi vrsti novelo zakona o RTV, ki je pod krinko “depolitizacije” uzurpirala javno medijsko hišo, ki jo plačuje slovenska javnost. Ideološki uzurpaciji je sledil predvidljiv kadrovski pogrom, preostanek “zvestih” novinarjev danes služi namenu oblasti. Ideja novinarskih “watchdogov” oblasti se je sprevrgla v farso. Tudi to je svojevrsten pobeg.
Že pred tem pa je Robert Golob vztrajno odklanjal odgovarjanje na vprašanja s strani medijev, ki jih sam ne smatra za kredibilne. Nekredibilni mediji so vsi, ki so do njegove vlade kritični. Vprašanja, ki se tičejo njegovih spornih poslovnih praks še v času, ko je vodil GEN-I, ostajajo neodgovorjena.
Ž. K.